Pošiljanje politično propagandnih sporočil - IPRS

(1)(f) Splošne uredbe ali tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 – v zadnjem primeru, če gre za osebne podatke umrlih. Za utemeljitev zakonitosti obdelave osebnih podatkov na omenjenih pravnih podlagah mora upravljavec izkazati, da zakoniti interes prevlada nad pravicami in svoboščinami posameznika v konkretnem primeru. Pri tem se načeloma šteje, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če je upravljavec osebne podatke zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti ter je namen skladen z namenom pošiljanja. Upravljavec je odgovoren, da utemelji zakonitost obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Kadar obdelava poteka na podlagi zakonitih interesov, ima posameznik možnost neposredno pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavljati pravico do ugovora in do izbrisa osebnih podatkov. Če želi posameznik izvedeti, kje je upravljavec pridobil njegove osebne podatke (vprašanje vira), lahko pri upravljavcu uveljavlja pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov. Če upravljavec zahtevo zavrne ali ne odgovori v roku enega meseca, ima posameznik možnost pritožbe na IP. Obrazložitev Na podlagi člena 6

(1)Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Splošna uredba se ne uporablja za osebne podatke umrlih, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo takšnih osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji se za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov do morebitne drugačne ureditve v novem zakonu o varstvu osebnih podatkov še vedno uporablja ZVOP-1. IP je v več svojih mnenjih poudaril, da je obdelava osebnih podatkov umrlih upoštevajoč 23. člen ZVOP-1 med drugim dopustna tudi, ko so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1, ki določa, da ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Obdelava osebnih podatkov v politično propagandne namene, kot na primer pošiljanje sporočil po navadni pošti, se lahko šteje za izvedeno v zakonitem interesu upravljavca in je dopustna pod pogoji iz člena 6

(1)(f) Splošne uredbe ali tretjega odstavka

1. člena ZVOP-1 – v zadnjem primeru, če gre za osebne podatke umrlih. člen ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače (drug zakon določa drugačen režim za elektronsko komunikacijo). V primeru političnega nagovarjanja sicer ne gre za neposredno trženje iz
2. člena ZVOP-1, je pa treba upoštevati, da je pošiljanje politično propagandnih sporočil po smislu in vsebini podobno neposrednemu trženju (ponujanju blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del). Zato je ustrezno, da se ob odsotnosti specialne zakonske ureditve zagotavljajo najmanj primerljivi pogoji varstva osebnih podatkov, ko gre za politično agitiranje in ko gre za neposredno trženje. Neposredno trženje je po citiranem
3. členu ZVOP-1 dovoljeno, če je osebne podatke upravljavec zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno je treba tudi šteti, da je obdelava osebnih podatkov za namen političnega agitiranja dopustna, ko gre za osebne podatke zbrane iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti ter je mogoče šteti, da je namen javne objave oz. v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti pridobljenih podatkov skladen z namenom pošiljanja. Obdelava osebnih podatkov za ta namen je lahko dopustna tudi v drugih okoliščinah, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 6

(1)(f) Splošne uredbe ali tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 (za umrle). V vsakem primeru pa velja, da je na podlagi členov 5

(2)in 24 Splošne uredbe upravljavec odgovoren, da izkaže skladnost – to pomeni, da je upravljavec dolžan izkazati pogoje zakonite obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja na podlagi zakonitih interesov, lahko posameznik pri upravljavcu uveljavlja tudi pravico do ugovora pod pogoji iz člena 21 Splošne uredbe. Na podlagi člena 21

(3)Splošne uredbe, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene. Določba po 21

(3)Splošne uredbe se lahko po analogiji upošteva tudi za politično agitiranje. Kadar so razlogi za ugovor utemeljeni, pa je posameznik upravičen tudi do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17

(1)(c) Splošne uredbe. Če pa želi posameznik pridobiti predvsem informacijo (dokaz), kje je upravljavec, torej pošiljatelj sporočila, pridobil njegove osebne podatke (vprašanje vira), pa lahko pri upravljavcu uveljavlja pravico dostopa ali seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (člen 15 Splošne uredbe). Posameznik lahko od upravljavca na podlagi člena 15 Splošne uredbe pridobi potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter naslednje informacije: namene obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja; obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom; obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22

(1)in

(4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 lahko osebne podatke umrlega posameznika zahteva njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Omenjene pravice do ugovora, izbrisa in dostopa so pravice, ki jih pri upravljavcu lahko uveljavlja posameznik sam, medtem ko je IP nadzorni organ, ki v primeru kršitve deluje kot pritožbeni organ. Če upravljavec zahtevo posameznika, ki uveljavlja pravice, delno ali v celoti zavrne ali nanjo ne odgovori v enomesečnem roku, lahko prizadeti posameznik na IP naslovi pritožbo (https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/). IP je v tem mnenju opredelil pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov za primer pošiljanja politično propagandnih sporočil po navadni pošti. V okviru neobvezujočega mnenja in glede na informacije, ki izhajajo iz vašega vprašanja, pa se IP ne more natančno opredeliti, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026