← Slovenija

Pošiljanje ponudbe posameznikom iz javno dostopne baze - IPRS

Pošiljanje ponudbe posameznikom iz javno dostopne baze + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.08.2022 Številka: 07121-1/2022/930 Kategorije: --> Kategorije: Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre, Privolitev Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali lahko posameznikov iz javno dostopne baze na elektronske naslove pošljete vašo ponudbo, za katero menite, da jih bo zanimala. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
  9. Pristojen organ za svetovanje ter izdajo mnenj, priporočil in predlogov na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov je Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije.
  10. V kolikor gre za poprej javno objavljene elektronske naslove posameznikov je podatek dopustno uporabiti za pošiljanje komercialnih ponudb, če je to v skladu s samim namenom javne objave. V kolikor pa temu ni tako, pa bi za zakonito neposredno trženje bilo potrebno zagotoviti privolitev posameznikov v obdelavo njihovih elektronskih naslovov za te namene.
  11. Osebna privolitev kot temelj za obdelavo osebnih podatkov pa bi prišla v poštev le pod pogojem, da bi bila privolitev specifična, informirana, razumljiva, prostovoljna, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem in da bi bila dokazljiva.
  12. Vsekakor pa morate (pod pogojem zagotovljene ustrezne pravne podlage) v vsakem sporočilu, ki je namenjeno neposrednemu trženju, navesti tudi, da ima posameznik, ki je sporočilo prejel, možnost »odjave« od prejemanja sporočil ter ostale vsebine komercialnega sporočila, ki so določene v
  13. členu ZEPT. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Kljub temu pa pojasnjujemo, da področje neposrednega trženja s sredstvi elektorske komunikacije (kamor sodi tudi elektronska pošta) urejata Zakon o elektronskih komunikacijah[1] (nadaljevanju: ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu[2] (v nadaljevanju: ZEPT), ki ga nadzirata Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) in Tržni inšpektorat RS. Glede na
  14. člen ZEKom-1 je pristojen organ za svetovanje ter izdajo mnenj, priporočil in predlogov na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije[3]. S tega razloga vam predlagamo, da se z vašimi vprašanji glede dopustnosti in načina izvajanja neposrednega trženja obrnete neposredno na njih oz. na zgoraj omenjena nadzorna organa. Dodajamo pa še, da se na evropski ravni že pripravlja sprejem nove uredbe o e-Zasebnosti, ki bo to področje uredila na novo. Kljub zgoraj navedenim pa vam okvirno pojasnjujemo, da ZEKom-1 v
  15. členu govori o neželeni komunikaciji ter določa, da je pošiljanje neželenih e-sporočil dovoljeno le v dveh primerih; če je posameznik v to sam privolil, torej na podlagi predhodnega soglasja, ali pa če gre za uporabo e-naslova kupca oz. uporabnika pošiljateljevih izdelkov ali storitev, pri čemer je morala biti takemu kupcu ponujena jasna in izrecna možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega e-naslova že takrat, ko so bili ti podatki pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. V kolikor pa gre za poprej javno objavljene elektronske naslove posameznikov (npr. objava kontaktnih elektronskih naslovov na spletni strani organizacije) pa je podatek dopustno uporabiti tudi za pošiljanje komercialnih ponudb (t. i. neposredno trženje), če je to v skladu s samim namenom javne objave. Obdelava v navedenem primeru namreč lahko poteka na podlagi člena 6

(1)(f) Splošne uredbe (t.i. zakoniti interesi), pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Iz navedenega sledi, da je zlasti od vsebine komercialnega sporočila in konteksta objave odvisno, ali se javno objavljeni podatek lahko uporabi za namen neposrednega trženja. Presojo, ali to velja v vašem primeru, pa IP v okviru mnenja ne sme niti ne more izvesti. V kolikor pravna podlaga iz člena 6
(1)(
  1. f)Splošne uredbe (t.i. zakoniti interesi) ne pride v poštev, pa je za zakonito neposredno trženje potrebno zagotoviti privolitev posameznikov v obdelavo njihovih elektronskih naslovov za te namene (oz. drugo pravno podlago po 6. členu Splošne uredbe). Osebna privolitev kot temelj za obdelavo osebnih podatkov bi prišla v poštev le pod pogojem, da bi bila privolitev specifična, informirana, razumljiva, prostovoljna, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem in da bi bila dokazljiva[4]. V primeru izvajanja neposrednega trženja za svoje namene postanete upravljavec osebnih podatkov, kot upravljavec pa morate biti sposobni izkazati, da osebne podatke obdelujete zakonito. Za komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe (npr. e-mail, sms, itd.) ZEPT v 6. členu še predpisuje pogoje – kaj mora takšno sporočilo vsebovati. Komercialno sporočilo mora kot tako biti jasno razpoznavno; nedvoumno mora biti navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano; jasno in nedvoumno morajo biti navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni ter jasno, nedvoumno in lahko dostopno navedeni še pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. Dodatno še opozarjamo, da morate v vsakem sporočilu, ki je namenjeno neposrednemu trženju, navesti tudi, da ima posameznik, ki je sporočilo prejel, možnost »odjave« od prejemanja sporočil. Posameznika je torej treba opozoriti na pravico po členu 21 Splošne uredbe, ki v drugem odstavku določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadarkoli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. Dalje tretji odstavek določa, da kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki v te namene ne smejo več obdelovati. Dodatno še predlagamo, da si za lažjo predstavo pravil na področju neposrednega trženja ogledate našo infografiko: https://upravljavec.si/pogosta-vprasanja/komunikacija-b2c-in-b2b in si več o neposrednem trženju preberete na naši spletni strani: https://upravljavec.si/neposredno-trzenje-posameznikom-kaj-je-treba-vedeti. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka [1] Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M [2] Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15 in 189/21 – ZDU-1M [3] Kontakti podatki so dostopni na njihovi spletni strani: https://www.sek-rs.si/ [4] Več o veljavnosti privolitve na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.