← Slovenija

Pošiljanje reklam in elektronska pošta - IPRS

Pošiljanje reklam in elektronska pošta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.04.2006 Številka: 40 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta Spoštovani!Prejeli smo vaš dopis, z dne 09.09.
  3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas (smiselno povzeto):- ali je pošiljanje reklam na javno objavljene naslove dovoljeno;- ali je zbiranje naslovov elektronske pošte preko objav na internetu in iz javnih občil v novo bazo podatkov dovoljeno;- ali je razpolaganje podatkov fizičnih oseb iz te nove baze podatkov dovoljeno.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da pošiljanje reklam na javno objavljene naslove pomeni eno izmed oblik neposrednega trženja. Z vidika varstva osebnih podatkov je neposredno trženje urejeno v
  8. poglavju VI. dela ZVOP-1 (člena 72 in 73).
  9. odst.
  10. člen ZVOP-1 tako določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljevanju neposredno trženje) v skladu z določbami poglavja Neposredno trženje ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. V
  11. odst.
  12. člena pa določa, katere osebne podatke lahko upravljavec za namene neposrednega trženja uporablja in eden izmed teh je tudi naslov elektronske pošte. Zakon, ki neposredno trženje in s tem povezano varstvo osebnih podatkov ureja drugače kot ZVOP-1, je Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04, v nadaljevanju ZEKom), ki v
  13. odst.
  14. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem. V
  15. odst.
  16. člena pa je določeno, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
  17. odst.
  18. člena določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, dovoljena le s soglasjem naročnika. Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, pa v skladu s
  19. odst.
  20. člena ZEKom ni dovoljeno pošiljati.Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v primeru neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij, na podlagi določila
  21. odst.
  22. člena ZVOP-1, ki ob drugačni zakonski ureditvi ZVOP-1 napotuje na specialnejši zakon, potrebno upoštevati ureditev po ZEKom, ki področje neposrednega trženja ureja drugače kot ZVOP-1 in ne dovoljuje uporabe osebnih podatkov, zbranih iz javno dostopnih virov.ZEKom torej omogoča neposredno trženje le s privolitvijo posameznika (t.i. načelo Opt-in). Edina izjema je v skladu z
  23. odst.
  24. člena ZEKom v primeru, ko je posameznik kupec fizične ali pravne osebe in je ta oseba od kupca pridobila njegov elektronski naslov. Vendar mora upravljavec osebnih podatkov tudi v tem primeru (tako kot v vseh ostalih primerih neposrednega trženja) z neposrednim trženje (oglaševanjem) prenehati takoj, ko to posameznik zahteva (t.i. načelo Opt-out).Pooblaščenec posebej opozarja, da ureditev v skladu s
  25. odst.
  26. člena ZEKom velja zgolj za neposredno trženje s pomočjo samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav, elektronske pošte ter drugih elektronskih komunikacij. Za vse ostale načine neposrednega trženja veljajo pa določila ZVOP-1, po katerih lahko upravljavec osebnih podatkov osebne podatke posameznikov uporablja za namene neposrednega trženja, tudi v primeru, če je te podatke zbral iz javno dostopnih virov. Kateri zakon moramo v konkretnem primeru uporabiti, je torej odvisno od sredstva, ki ga upravljavec osebnih podatkov uporablja pri neposrednem trženju. Glede ostalih dveh vprašanj je Pooblaščenec ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega sprejel mnenje, da se elektronske naslove na podlagi
  27. člena ZVOP-1 sicer lahko zbira, vendar s takšno zbirko v skladu z
  28. členom ZEKom ne morete storiti ničesar; v primeru uporabe takšne zbirke za namen neposrednega trženja bi ravnali v nasprotju z
  29. členom ZEKom. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.