Pošiljanje vabil po elektronski pošti na Newsletter + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.03.2012 Številka: 0712-1/2012/1051 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 23.3.2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da želite v vaši organizaciji pošiljati mesečne novičke ("Newsletter"). V preteklih letih ste namreč na podlagi vašega delovanja, sodelovanja in komuniciranja pridobili kar obsežen seznam elektronskih naslovov. Zanima vas, ali smete na omenjene naslove poslati "prve novice" z uvodnim nagovorom, ki bo vseboval razlago, kaj pravzaprav pošiljate, zakaj ste se odločili za to, kako ste prišli do naslova posameznika in predvsem vprašanje ali oseba sploh želi prejemati tovrstne novice? Nato bi ponudili možnost prijave na novice ali možnost odjave/zavrnitve prejemanja (izbris iz baze naslovov). Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da imate skladno z
- odstavkom
- člena ZEKom pravico do prvega kontakta vaših strank, potem pa smete "Newsletter" pošiljati zgolj tistim, ki se nanj naročijo. Ob tem vas opozarjamo, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način od vas zahteva, da trajno ali začasno prenehate uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja (opt-out). V takem primeru ste dolžni v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. O b r a z l o ž i t e v: V prvi vrsti Pooblaščenec pojasnjuje, da kontakti, ki jih pridobivate iz baze poslovnega imenika, ne predstavljajo nujno osebnih podatkov. V kolikor gre npr. za elektronske naslove podjetij (info@podjetje.si), takšni elektronski naslovi ne predstavljajo osebnih podatkov. Osebni podatek je namreč glede na določbe ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pri tem je posameznik – je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Drugače pa je z elektronskimi naslovi tipa ime.priimek@podjetje.si, saj bi bil posameznik iz takega elektronskega naslova že lahko določljiv. Posledično je torej treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali določen elektronski naslov predstavlja osebni podatek. Če ne gre za osebne podatke se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo in Pooblaščenec ni pristojen za nadzor. Razlaga v nadaljevanju glede neposrednega trženja zato v delu, ki se nanaša na ZVOP-1, velja le, kadar gre za elektronski naslov, ki hkrati predstavlja osebni podatek posameznika. Neposredno trženje urejajo hkrati štirje zakoni, in sicer ZVOP-1, Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom), Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 61/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEPT) in Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 20/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot). Pri tem se v primeru neposrednega trženja s sredstvi elektronske komunikacije primarno uporabljajo ZEKom, ZEPT in ZVPot (ki pa se v konkretnem primeru ne uporabi zaradi neobstoja potrošniškega razmerja), saj ZVOP-1 področje neposrednega trženja ureja bolj splošno (torej ne v povezavi s sredstvi elektronske komunikacije). ZEKom v
- členu tako določa, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja (t.i. načelo Opt-in). Izjemo pa predstavljajo primeri, ko fizična ali pravna oseba od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, in ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev (
- odstavek
- člena ZEKom). Tudi v tem primeru pa mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. ZEPT v
- členu določa, da lahko ponudnik storitev pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če: - prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem, – je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno, - je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, - so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in - so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. V
- členu ZEPT je nadalje določeno, da je ''komercialno sporočilo'' vsaka oblika sporočila, namenjena neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe podjetja, organizacije ali osebe, ki opravlja trgovsko, industrijsko ali obrtno dejavnost ali regulirani poklic, pri čemer podatki, ki omogočajo neposreden dostop do dejavnosti podjetja, organizacije ali osebe, predvsem ime domene ali elektronski naslov in sporočila v zvezi z blagom, storitvami ali podobo podjetja, organizacije ali osebe, ki se zagotavljajo neodvisno in brez finančnega nadomestila, sami po sebi še niso komercialno sporočilo. Glede na zgornjo definicijo je mogoče ugotoviti, da sporočilo kot ga omenjate v vašem konkretnem primeru ni komercialno sporočilo, saj gre v bistvu šele za vabilo. Pooblaščenec zato na podlagi navedenega meni, da imate skladno z
- odstavkom
- člena ZEKom pravico do prvega kontakta vaših strank in potem "Newsletter" pošiljati tistim, ki se nanj naročijo. Ob tem vas opozarjamo, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja (opt-out). Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026