← Slovenija

Pošiljanje vabila tuji osebi za potrebe izdaje smrtovnice - IPRS

Pošiljanje vabila tuji osebi za potrebe izdaje smrtovnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.12.2007 Številka: 0712-1024/2007/2 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete, ali upravna enota lahko pošlje vabilo za sestavo osmrtnice neki tuji osebi, to je osebi, ki po zakonu ni njegov zakoniti dedič. Zaposleni z upravne enote so vam pojasnili, da v primeru, ko na naslovu pokojnega nihče ne živi več, upravna enota pošlje vabilo po lastni presoji in sicer osebi, ki živi v bližini prebivališča pokojnika. Menite, da bi v vašem primeru upravna enota morala vabilo poslati vam, saj ste namreč sin pokojnega. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Matičar je kot delavec pristojne upravne enote pooblaščen za vpis podatkov v matični register, izdajanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra ter za druga opravila, določena z zakonom, dolžan za namene sestave smrtovnice na podlagi določb zakona o dedovanju pridobiti podatke tako od dedičev umrlega zapustnika, ki utemeljujejo svojo pravico do dedovanja, dolžan pa je zbirati in dopolnjevati smrtovnico tudi s podatki od drugih oseb. O b r a z l o ž i t e v: Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
  5. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  6. členu ZVOP-1 in izpeljano v
  7. členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  8. točke
  9. člena ZVOP-1 sodijo tudi upravne enote, je nadalje določena v prvem odstavku
  10. člena ZVOP-
  11. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
  12. člen ZVOP-1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov umrlega v zakonu ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov. Tako je varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov urejeno že z določbo
  13. člena ZVOP-1, ki v
  14. odstavku določa, da upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku lahko posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Ne glede na določbo
  15. člena ZVOP-1 pa je v vašem primeru potrebno upoštevati določbe specialnejšega predpisa. Varstvo osebnih podatkov se namreč za posamezna pravna področja ureja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v smislu prvega odstavka
  16. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru tako predstavljata Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZMatR-UPB-1) in Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, 23/1978, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZD). Po določbah ZMatR je za vpis matičnega dejstva v matični register, ki je računalniško vodena baza podatkov, pristojna upravna enota (oddelek za osebna stanja in državljanstvo), na območju katere je matično dejstvo - bodisi rojstvo, zakonsko zveza, smrt ali drugo dejstvo – nastalo in se ga mora po določbah tega zakona vpisati v matični register. Za vpis podatkov v matični register je pristojen oz. pooblaščen matičar. Kadar kdo umre ali je razglašen za mrtvega, mora matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v skladu z določbo
  17. člena ZD v tridesetih dneh od vpisa poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču. V skladu z določbo prvega odstavka
  18. člena ZD se smrtovnica sestavi na podlagi podatkov, ki jih dajo pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico. Glede na navedeno in citirane zakonske določbe Pooblaščenec pojasnjuje, da je dolžnost matičarja, ki je pristojen za vpis v matično knjigo umrlih, da sestavi smrtovnico na podlagi določb ZD, pri čemer je zavezan zbrati kar največ podatkov, ki mu jih uspe pridobiti v 30 dneh od vpisa v matično knjigo umrlih. Zato je njegova dolžnost, da zbira informacije od vseh oseb, navedenih v prvem odstavku
  19. člena ZD, in ne le od oseb, ki so zakoniti dediči umrlega zapustnika. Upravne enote, ki so torej pristojne za vpis smrti v matično knjigo umrlih in za sestavo smrtovnice, povsem v skladu z zakonskimi določili vabijo na sedež matičnega območja zaradi sestave smrtovnice vse živeče svojce na naslovu zadnjega prebivališča umrle osebe, poleg teh pa tudi vse druge osebe, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico. Glede na to, da kot zakoniti dedič umrlega zapustnika niste prejeli omenjenega vabila, vam Pooblaščenec svetuje, da sprožite zapuščinski postopek na matičnem uradu v občini stalnega bivališča pokojnika, v kolikor še ni minilo trideset dni od vpisa smrti v matično knjigo umrlih. Iz matičnega urada vam bodo poslali vabilo z navodili. Na matičnem uradu pa se lahko zglasite tudi preden prejmete vabilo, kjer boste predložili podatke za sestavo smrtovnice (popis pokojnikovega premoženja). Te podatke bodo poslali na sodišče, ki bo razpisalo obravnavo. Lahko pa vložite predlog tudi neposredno pri stvarno pristojnem sodišču, ki sicer zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, kljub temu pa mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, zato sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Za stranke v smislu navedenega zakona se štejejo vsi dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.