Podaljšanje statusa študenta zaradi zdravstvenih razlogov - IPRS

Podaljšanje statusa študenta zaradi zdravstvenih razlogov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.05.2010 Številka: 0712-241/2010/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, z zgornjim dopisom, ki ga je Pooblaščenec prejel 26.4.2010, ste se obrnili na nas s prošnjo po pridobitvi mnenja v zadevi podaljšanja statusa študenta iz zdravstvenih razlogov. Zapisali ste, da vam je pisala zastopnica pacientovih pravic in vas seznanila z dejstvom, da nekatere fakultete v postopkih za podaljšanje statusa študenta iz zdravstvenih razlogov zahtevajo vpogled v zdravstvene podatke študenta, kar ste po poizvedovanju pri posameznih fakultetah ugotovili tudi sami. Z vidika pravne varnosti ocenjujete kot sporno različno prakso fakultet, po kateri nekatere kot dokaz o obstoju zdravstvenih težav štejejo potrdilo osebnega zdravnika, druge potrdilo zdravnika specialista, tretjim pa je potrdilo zdravnika zgolj dokazilo, katerega verodostojnost želijo tekom postopka z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo preveriti in na tej osnovi šele ugotavljati morebiten obstoj zdravstvenih težav študenta. V zvezi z ureditvijo postopka presoje obstoja zdravstvenih razlogov, ki opravičujejo podaljšanje statusa študenta, vidite dve rešitvi. Po prvi bi visokošolski zavod sam ugotavljal utemeljenost zdravstvenih razlogov in za ta namen tudi obdeloval občutljive osebne podatke študenta. Pri tem vas zanima mnenje Pooblaščenca o obstoju zakonske podlage za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, o še dopustni intenzivnosti posega visokošolskih zavodov (načelo sorazmernosti) in o usposobljenosti komisij za študijske zadeve za ocenjevanje pomena zdravniške diagnoze in strokovnih medicinskih terminov. Po drugi od možnih rešitev pa bi visokošolski zavod mnenje zdravnika štel za dokaz o obstoju zdravstvenih težav in se v presojo ne bi spuščal (analogno situaciji v delovno pravni zakonodaji). V tem delu nas sprašujete, ali bi moral imeti visokošolski zavod zakonsko podlago (po
3. točki
4. člena ZVOP-1) tudi v primeru zgolj seznanitve s potrdilom zdravnika. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v postavljenem roku posreduje svoje mnenje, pri tem pa poudarja, da lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona. Pooblaščenec za tolmačenje zakonskih določb ni pristojen, mnenje v nadaljevanju je neobvezno in se opira na informacije, ki ste nam jih posredovali. Pooblaščenec se je z vprašanjem, ki ga naslavljate nanj, že srečal v letošnjem januarju, in se do njega tudi opredelil. Ker se okoliščine od takrat niso spremenile, svoje stališče povezuje in prilagaja postavljenim vprašanjem. Kot ugotavljate že sami, je pristojnost odločanja o podaljševanju statusa študenta po ZVis dana visokošolskim zavodom. ZVis v
5. členu določa, da status študenta preneha, če študent: - diplomira; - ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra; - se izpiše; - se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester; - je bil izključen; - dokonča podiplomski študij; - ne dokonča podiplomskega študija v s statusom predpisanem roku. V primerih iz druge, četrte in sedme alinee se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Edini primer, ko odločitev o podaljšanju statusa študenta ni odvisna od (lahko tudi arbitrarne) presoje visokošolskega zavoda, določa ZVis v tretjem odstavku
6. člena za študentke matere, ki v času študija rodijo. Te imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka že na podlagi samega ZVis. Seveda pa morajo za uveljavitev pravice do podaljšanja statusa študenta visokošolskemu zavodu kot dokazilo o rojstvu otroka predložiti ustrezno listino (na primer otrokov rojstni list, na katerem lahko prekrijejo podatke o očetu). V tem primeru je dejstvo rojstva otroka razlog za podaljšanje statusa študenta in za presojo visokošolskega zavoda ni prostora. V vseh ostalih primerih pa, kot ste ugotovili sami, postopke in merila za podaljšanje statusa absolventa določajo statuti visokošolskih zavodov, že iz ZVis pa izhaja, da je odločitev o (ne)podaljšanju stvar presoje visokošolskega zavoda v vsakem konkretnem primeru. Zoper dokončno odločitev pristojnega visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta daje ZVis sodno varstvo pravic posameznika – v upravnem sporu. Visokošolski zavod je po mnenju Pooblaščenca pri odločanju o podaljšanju statusa študenta dolžan postopati v skladu z določbami ZUP . Postopek se vodi na zahtevo študenta, ki mora, tako kot posamezniki v drugih javnopravnih stvareh in upravnih postopkih izkazati dejanski obstoj okoliščin (tudi razkriti osebne podatke, ki so odločilni za presojo upravičenosti), ki lahko vplivajo na priznanje pravice - podaljšanje statusa študenta. Na drugi strani je tisti, ki odloča, dolžan popolnoma in po resnici ugotoviti dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve . Kolikor bi visokošolskemu zavodu naložili, da potrdilo zdravnika šteje za dokaz (in vanj ne dvomi, ga ne preverja), kot predlagate kot drugo možnost, bi ureditev približali situaciji, ko bi o pravici do podaljšanja statusa študenta dejansko odločal zdravnik in ne zavod. Slovensko pravo posebnih dokaznih pravil (kako je potrebno dokazovati določena dejstva) ne pozna, tako je dejstva mogoče dokazovati na različne načine , tisti, ki odloča, pa je prost v presoji o tem, katera dejstva je šteti za dokazana . Glede vaše opombe, da bi v primeru, ko bi potrdilo zdravnika štelo za zadostno podlago za podaljšanje statusa študenta, imeli situacijo, analogno položaju v delovnopravni zakonodaji, ko delodajalec pridobi zgolj mnenje osebnega zdravnika (ali odločbo ZZZS) o tem, ali je delavec sposoben za delo, ali ne, pa Pooblaščenec meni, da med primeroma obstajajo bistvene razlike. Po določilih ZDR med opravičene odsotnosti z dela sodi odsotnost zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Po izrecni določbi ZZVZZ pa o začasni nezmožnosti za delo odloča izbrani osebni zdravnik (imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija). Odločitev o tem, ali je delavec začasno nezmožen za delo, je po zakonu prepuščena organom izven delodajalca . Ta ima možnost vložitve zahteve za presojo ocene osebnega zdravnika, možnost pritožbe zoper odločbo imenovanega zdravnika in tudi možnost sprožitve sodnega postopka (vložitev tožbe) zoper odločbo zdravstvene komisije. V primeru podaljšanja statusa študenta pa gre za postopek, v katerem po ZVis odloča visokošolski zavod, zato mora imeti možnost presoje obstoja okoliščin, ki pridobitev pravice opravičujejo. Kot izhaja iz navedenega se mnenje Pooblaščenca z oziroma na veljavno zakonsko ureditev nagiba v korist rešitvi, ki ste jo izpostavili kot prvo (od dveh opisanih), in po kateri visokošolski zavod vodi postopek odločanja o podaljšanju statusa študenta in presoja navedbe in dokazila, ki jih je v podkrepitev svoje zahteve predložil študent. Ne gre pozabiti, da je podaljšanje statusa iz zdravstvenih razlogov le ena od okoliščin, ki eventualno opravičujejo daljši status in iz njega izhajajoče pravice na drugih pravnih področjih (zdravstveno zavarovanje, subvencije prevoza, prehrane, bivanja …). Drugi razlogi so lahko: priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze … Pri ugotavljanju obstoja vsake od okoliščin, ki eventualno opravičuje podaljšanje statusa študenta, neizogibno pride do obdelave osebnih podatkov. Ne nazadnje, dokazovanje »izjemnih družinskih in socialnih okoliščin«, ki so po nekaterih statutih razlog za podaljšanje statusa študenta, terja obdelavo tudi občutljivih osebnih podatkov in ne le študenta, temveč tudi tretjih (npr. družinskih članov študenta). Obdelavo podatkov (tudi osebnih in občutljivih osebnih) v okviru vodenja upravnega postopka opredeljujeta 34.a in
7. člen ZUP . Ne glede na to, da se vsebinsko nekoliko razlikujeta , pa je organ, ki odloča, nedvomno upravičen do pridobitve in nadaljnje obdelave podatkov, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja in sprejem odločitve. Bojazen, ki jo izražate v zvezi z usposobljenostjo komisij za študijske zadeve, sestavljenih iz posameznikov različnih poklicev, za presojo in ocenjevanje pomena diagnoze in medicinskih terminov je sicer realna, Pooblaščenec pa poudarja, da ne gre za izjemno situacijo. Predpisi za vodenje in odločanje v upravnem postopku določajo zgolj stopnjo praviloma pa ne smeri izobrazbe tistih, ki v imenu organa vodijo postopke in sprejemajo odločitve. Tako lahko pride do situacije, v kateri tisti, ki vodi postopek nima potrebnega strokovnega znanja za ugotovitev, ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari. V takšnem primeru se lahko odloči za postavitev izvedenca, njegovo postavitev pa lahko zahteva tudi stranka – študent. To še vedno pomeni, da se je tisti, ki odloča, upravičen seznaniti z relevantnimi dejstvi, pomembnimi za odločitev v zadevi, če pa ne razpolaga z znanjem, potrebnim za njihovo presojo, si lahko pomaga z izvedencem (izvedenca pa lahko kot že navedeno zahteva tudi stranka, če je pripravljena založiti znesek za izvedbo tega dokaza). Tako kot bodo nekatere komisije na visokošolskih zavodih pred izzivom ob odločanju o podaljšanju statusa študenta zaradi zdravstvenih razlogov, bodo komisije na visokošolskih zavodih s področja zdravstva in medicine lahko imele težave z zmožnostjo presoje morebitnih dejstev in okoliščin, ki jih s svojim strokovnim znanjem težko ali ne morejo presojati. Tudi v upravnih postopkih pa je potrebno spoštovati načelo sorazmernosti iz
8. člena ZVOP-
9. Zato Pooblaščenec dodaja, da je za presojo sorazmernosti zahteve visokošolskega zavoda po predložitvi tudi občutljivih osebnih podatkov, ki lahko izkazujejo okoliščine, zaradi katerih študent šolanja ni mogel dokončati v postavljenih rokih, pomembno upoštevati tudi dejstvo, da gre v primeru podaljšanja statusa študenta za posameznika, ki npr. dodiplomskega šolanja ni končal v letu dni po zaključku zadnjega letnika. Okoliščine, ki ga še nadalje opravičujejo do bonitet v breme javnih sredstev (brezplačnega zdravstvenega zavarovanja, subvencioniranega javnega prevoza, subvencionirane prehrane, dela preko napotnice študentskega servisa ipd.), ki jih prinaša status študenta, morajo biti tehtne. Ali so dovolj tehtne ali ne, pa po veljavnem ZVis presoja visokošolski zavod. Zgornje razmišljanje tako lahko strnemo v nekaj ugotovitev:
10. po ZVis se v določenih primerih status študenta lahko tudi podaljša, o čemer odloča visokošolski zavod;
11. o pravici študenta do podaljšanja statusa študenta visokošolski zavod odloča po določbah ZUP, ki predstavljajo tudi zadostno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov glede na določila ZVOP-1 ;
12. smer strokovne izobrazbe tistega, ki vodi postopek (in odloča) ne vpliva na njegova pooblastila po ZUP , da pridobi in obdeluje podatke, iz katerih izhajajo za odločitev relevantna dejstva, lahko pa tisti, ki vodi postopek in nima potrebnega strokovnega znanja za ugotovitev ali presojo za rešitev stvari pomembnega dejstva, za ta namen postavi izvedenca (zahteva pa ga lahko tudi stranka). Poleg zgornjih ugotovitev, ki povzemajo veljavno ureditev, pa Pooblaščenec dodaja še najbolj očitno slabost veljavne ureditve podaljševanja statusa študenta, ki jo je razbrati tudi iz vašega dopisa. Z vidika pravne varnosti posameznika (študenta) je po mnenju Pooblaščenca najbolj pereča slabost zakonska nedoločenost kriterijev za podaljšanje statusa študenta. Kriterije določajo visokošolski zavodi sami, vsak nekoliko drugače. Ker pa status študenta prinaša številne ugodnosti – pravice iz javnih sredstev, odločitev o tem, pod kakšnimi pogoji bodo te priznane, ne more soditi v okvir avtonomije visokošolskega zavoda, ampak mora biti predmet premišljene odločitve zakonodajalca. Pooblaščenec sicer ne zanika, da je množičnost podaljševanja statusa študenta, o kateri je bilo mogoče brati v medijih, rezultat družbenih in socialnih okoliščin, ki posamezniku, po zaključku študija niso najbolj naklonjene. To pa na drugi strani ne bi smel biti razlog, da se preko sistema bonitet, namenjenih študentom, zgolj odlaga soočenje posameznika z realnostjo. Kdaj je to opravičljivo, ker za ne-dokončanje študija obstajajo dovolj tehtne objektivne ali subjektivne okoliščine, bi moral po mnenju Pooblaščenca opredeliti že zakonodajalec. V danih okoliščinah pa je z vidika študenta ureditev kriterijev za podaljšanje statusa lahko tudi konkurenčna prednost ali slabost posameznega visokošolskega zavoda, ki pa ne izvira iz kvalitete opravljanja dejavnosti, temveč na bolj ali manj arbitrarni porabi javnih sredstev. Prav nedorečenost in različnost kriterijev za podaljšanje statusa študenta pa ne vpliva le na pravno varnost posameznikov, temveč tudi zmanjšuje preglednost porabe javnih sredstev. Zdi pa se, da negativno vpliva tudi na spoštovanje načela poštene uporabe pravic. Lep pozdrav. Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026