← Slovenija

Podatek o finančnem stanju staršev-subvencija šolske prehrane - IPRS

Podatek o finančnem stanju staršev-subvencija šolske prehrane + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.10.2007 Številka: 0712-848/2007/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem navajate, da ste se, ker ste od
  4. 2007 brezposelni, prijavili na Zavod za zaposlovanje RS in dobili potrdilo o prijavi. V nadaljevanju navajate, da ste na šolah, kjer se šolajo vaši otroci, z vlogo zaprosili za subvencionirano šolsko malico in vlogi priložili potrdilo o brezposelnosti. Na Gimnaziji Center so od vas zahtevali tudi odstotek otroškega dodatka za preteklo leto, na Prvi OŠ pa od vas zahtevajo, da izpolnite njihov obrazec in priložite kopijo odločbe o dodelitvi otroškega dodatka ter oboje dostavite na šolo do
  8. Zanima vas, zakaj nikjer ne upoštevajo vaše brezposelnosti in vsi zahtevajo finančno stanje, ko ste bili še zaposleni.
  9. Moti vas, da imajo na gimnaziji rok oddaje podatkov do 7.9.2007, saj ste morali zato oddati odstotek otroškega dodatka za preteklo obdobje, čeprav se je stanje dne
  11. 2007 zaradi nastanka vaše brezposelnosti spremenilo.
  12. Zanima vas, zakaj morate na osnovno šolo oddati kopijo odločbe o dodelitvi otroškega dodatka in ne odstotkov kot na gimnazijo.
  13. Pripominjate tudi, da dokazila o otroškem dodatku ne bo moč dobiti do
  15. 2007, saj bodo, potem ko bodo na Zavodu za zaposlovanje izračunali potrebno, svoj čas potrebovali tudi na socialnem za dodelitev otroškega dodatka. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  16. točke prvega odstavka
  17. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  18. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Osebni podatek je v skladu s
  19. tč.
  20. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu s
  21. tč.
  22. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  23. tč.
  24. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu s
  25. tč.
  26. člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Skladno z
  27. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
  28. člen ZVOP-1 določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadata tudi osnovna šola in gimnazija, ki od vas zahtevata določene podatke oziroma dokazila. V skladu s tem členom se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, če ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek obravnavanega člena pa se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V svojem dopisu ste navedli, da je osnovna šola pri uveljavljanju pravice do subvencionirane šolske prehrane od vas zahtevala izpolnitev obrazca (katere osebne podatke ste morali vpisati v ta obrazec, ne navajate) ter kopijo odločbe o dodelitvi otroškega dodatka medtem, ko so na gimnaziji v ta namen od vas zahtevali odstotek oziroma znesek otroškega dodatka za preteklo leto. Ob tem navajate tudi, da v nobeni od omenjenih šol niso upoštevali izpisa iz evidence brezposelnih oseb, ki jo v skladu z
  29. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006, uradno prečiščeno besedilo 1; v nadaljevanju: ZZZPB-UPB1) vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki ste jim ga predložili. Vrste družinskih prejemkov so določene v
  30. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 107/2006, uradno prečiščeno besedilo 2; v nadaljevanju: ZSDP-UPB2), ki določa, da so družinski prejemki denarni prejemki, ki med drugim obsegajo tudi otroški dodatek. Otroški dodatek je natančneje urejen v členih od
  31. do
  32. ZSDP-UPB2, kjer je v
  33. odst.
  34. člena določeno tudi, da se pravica do otroškega dodatka prizna za dobo enega leta, v
  35. odst.
  36. člena pa, da se za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. O pravici do otroškega dodatka, v skladu z
  37. členom ZSDP-UPB2 na prvi stopnji odloči Center za socialno delo, ki ga določi minister z odločbo. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/2006, uradno prečiščeno besedilo 3; v nadaljevanju: ZOsn-UPB3) v
  38. členu določa, da osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
  39. člen istega zakona nadalje določa, da osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov:
  40. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših,
  41. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah,
  42. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,
  43. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje. Zbirka podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših obsega: – podatke o učencu: ime in priimek ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem in – podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli. Zbirka podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah obsega poleg podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka še podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah. Zbirki osebnih podatkov iz
  44. in
  45. točke
  46. člena vsebujeta podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev in nekatere specifične podatke, potrebne za pomoč in svetovanje učencem, ki tako pomoč in svetovanje potrebujejo. ZOsn-UPB3 te podatke (tako kot za zbirki pod tč. 1 in tč. 2 prvega člena) taksativno našteva v
  47. in
  48. odst.
  49. člena.
  50. člen ZOsn-UPB3, ki ureja namen in uporabo zgoraj naštetih zbirk osebnih podatkov, določa, da se osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz
  51. člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja. Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/2007, uradno prečiščeno besedilo 1; v nadaljevanju ZGim-UPB1) v
  52. odst.
  53. člena določa, da gimnazije vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:
  54. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
  55. evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
  56. osebni list, ki se vodi za vsakega dijaka od vpisa do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
  57. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa,
  58. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih,
  59. zapisnike sej šolske maturitetne komisije,
  60. zapisnike o maturi,
  61. poročilo o maturi,
  62. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno,
  63. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba,
  64. evidenco odraslih, ki se izobražujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite,
  65. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
  66. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju. V skladu s
  67. in
  68. odst.
  69. člena ZGim-UPB1 evidence iz
  70. do 4.,
  71. do
  72. ter
  73. do
  74. točke prvega odstavka tega člena obsegajo: ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče in predhodno pridobljeno izobrazbo, evidenca iz
  75. točke prvega odstavka pa poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsega še: podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobraževanja. Zbirki osebnih podatkov iz
  76. in
  77. točke
  78. odst. tega člena vsebujeta podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev in nekatere specifične podatke, potrebne za pomoč in svetovanje učencem, ki tako pomoč in svetovanje potrebujejo. Tako kot ZOsn-UPB3 tudi ZGim-UPB1 te podatke taksativno našteva, in sicer v
  79. in
  80. odst.
  81. člena ZGim-UPB
  83. člen ZGim-UPB1 določa, da se osebni podatki dijakov iz evidenc iz prejšnjega člena zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe gimnazij, ministrstva, pristojnega za šolstvo, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi. V
  84. členu ZOsn-UPB3 in v
  85. členu ZGim-UPB1 je določeno, da osnovna šola/gimnazija za vse učence/dijake organizira vsaj en obrok dnevno. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007, uradno prečiščeno besedilo 5; v nadaljevanju: ZOFVI-UPB5) v
  86. odst.
  87. člena določa, da lahko javna šola oziroma šola s koncesijo določi prispevke med drugim tudi za prehrano učencev in dijakov. V
  88. odst. istega člena je določeno tudi, da za učence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov iz prejšnjega odstavka, zagotovi sredstva država v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister. Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004; v nadaljevanju: Pravilnik 1) ureja zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za subvencioniranje šolske prehrane v osnovnih šolah, s tem da določa kriterije in postopek dodelitve sredstev šolam ter kriterije in postopek za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja šolske prehrane učencev. V skladu s
  89. členom tega Pravilnika šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane učencu upošteva zlasti naslednje kriterije: – prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, – višina dohodkov na družinskega člana, – višina otroških dodatkov, – brezposelnost staršev, – dolgotrajna bolezen v družini, – dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini.
  90. člen Pravilnika 1 določa, da Svet šole na podlagi teh kriterijev sprejme podrobnejše kriterije in določi postopek dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano učencem, po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev. Ravnatelj šole na podlagi tega člena imenuje komisijo v predpisani sestavi, ki na podlagi pisne vloge staršev odloča o upravičenosti učenca do subvencionirane šolske prehrane in o višini subvencije. Podobne določbe vsebuje tudi Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004; v nadaljevanju: Pravilnik 2). Ta Pravilnik v svojem
  91. členu določa enake kriterije, ki jih srednja šola upošteva pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane dijakom in vajencem kot
  92. člen Pravilnika 1 (vsebuje le dodaten kriterij: število dijakov vozačev). Tudi določbe, ki urejajo podrobnejše kriterije in postopek dodelitve sredstev dijakom in vajencem, so smiselno enake kot določbe Pravilnika
  93. Informacijski pooblaščenec je po preučitvi zgoraj navedene zakonodaje mnenja, da niti osnovna šola niti gimnazija nimata pravne podlage, da od vas zahtevata podatek o višini otroškega dodatka, ki ustreza definiciji osebnega podatka iz
  94. tč.
  95. člena ZVOP-1 in še manj za zahtevo po posredovanju odločbe o dodelitvi omenjenega dodatka, ki poleg omenjenega vsebuje tudi druge vaše osebne podatke. Kot izhaja iz zgoraj citiranega
  96. člena ZVOP-1 bi morali imeti tako osnovna kot srednja šola, kot subjekta, ki v skladu z
  97. tč.
  98. člena ZVOP-1 spadata v javni sektor, zakonsko podlago za obdelavo vaših osebnih podatkov. ZOsn-UPB3 in ZGim-UPB1 sta zakona, ki določata evidence, ki jih vodijo osnovne šole oziroma gimnazije, naštevata osebne podatke, ki se nahajajo v posamezni od teh evidenc, in določata namene, za katere se taki podatki lahko uporabljajo. Poleg omenjenih zakonov dajejo osnovnim in srednjim šolam pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov še nekateri drugi zakoni, vendar Informacijski pooblaščenec ni našel zakona, na podlagi katerega bi osnovna oziroma srednja šola lahko obdelovala osebne podatke prosilcev za subvencioniranje šolske prehrane in njihovih staršev oziroma zakonitih zastopnikov. V ZOFVI-UPB5 je namreč določeno zgolj, da za učence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za šolsko prehrano, sredstva zagotovi država v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister, pri čemer ZOFVI-UPB5 ne določa kriterijev za pridobitev pravice do subvencioniranja šolske prehrane in ne nabora osebnih podatkov, ki jih pri odločanju o upravičenosti do takšnega subvencioniranja lahko obdeluje osnovna šola oziroma gimnazija. Kriteriji za dodelitev sredstev učencem in dijakom so okvirno določeni v Pravilniku 1 (za učence) oziroma v Pravilniku 2 (za dijake), vendar je, glede na dikcijo
  99. člena obeh pravilnikov, ki pri naštevanju kriterijev določata, da šole pri dodelitvi obravnavanih sredstev učencem in dijakom upoštevajo zlasti naštete kriterije, jasno, da pravilnika kriterijev ne naštevata taksativno ampak jih le eksemplifikativno navajata, njihova določitev pa je prepuščena posamezni osnovni šoli oziroma gimnaziji. To izhaja tudi iz
  100. odst.
  101. člena obeh pravilnikov, ki določata, da svet posamezne šole na podlagi kriterijev iz
  102. člena Pravilnika 1 in Pravilnika 2 sprejme podrobnejše kriterije in določi postopek dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano učencem in dijakom po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev. Na podlagi Pravilnika 1 oziroma Pravilnika 2 torej posamezna osnovna šola oziroma gimnazija v svojih notranjih aktih določi kriterije in postopek za dodelitev sredstev za subvencionirano šolsko prehrano, kar pomeni, da se osebni podatki otrok oziroma dijakov in njihovih staršev, ki se nahajajo v dokumentih, s katerimi slednji dokazujejo izpolnjevanje kriterijev, s strani šole obdelujejo zgolj na podlagi notranjega akta posamezne šole. Takšna obdelava osebnih podatkov pa je v očitnem nasprotju z
  103. členom ZVOP-1, ki določa, da lahko osnovna šola in gimnazija kot subjekta javnega sektorja osebne podatke obdelujeta samo v primeru, če tako obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V primeru subvencioniranja šolske prehrane pa gre, v skladu s povedanim, za obdelavo osebnih podatkov s strani šole oziroma gimnazije brez podlage v zakonu. Kršitev ZVOP-1 je še toliko hujša, ker obdelave in osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ne določa niti podzakonski akt, ampak je njihova določitev prepuščena šolam oziroma gimnazijam, ki naj obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, določijo v svojih notranjih aktih. Poseg v posameznikovo ustavno pravico do varstva osebnih podatkov (
  104. člen Ustave RS), ki ga predstavlja obravnavana nezakonita obdelava osebnih podatkov, je toliko večji v primerih, ko šola oziroma gimnazija v svojih notranjih aktih določita kriterije za pridobitev subvencije, (v skladu s kriteriji, ki jih primeroma naštevata Pravilnik 1 in Pravilnik 2), na podlagi katerih mora posameznik osnovni šoli oziroma gimnaziji posredovati tudi svoje občutljive osebne podatke (npr. pri kriteriju dolgotrajne bolezni v družini). Informacijski pooblaščenec pa na drugi strani poudarja, da osnovne šole in gimnazije v skladu z
  105. členom ZOFVI-UPB5 opravljajo javno službo na področju vzgoje in izobraževanja. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, uradno prečiščeno besedilo 2; v nadaljevanju: ZUP-UPB2) v
  106. odst.
  107. člena, ki ureja subsidiarno uporabo ZUP-UPB2, določa, da se ZUP-UPB2 uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov javnih storitev. Ker sta osnovna šola in gimnazija v okviru opravljanja javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, v skladu z
  108. členom ZOsn-UPB3 in v
  109. členom ZGim-UPB1, dolžna za vse učence/dijake organizirati vsaj en obrok dnevno, gre tudi pri organizaciji takega obroka za javno storitev v okviru opravljanja javne službe. Iz tega sledi, da osnovna šola in gimnazija pri odločanju o pravici posameznega učenca oziroma dijaka do subvencioniranja šolske prehrane odločata o pravici uporabnika javnih storitev, in da morata zato pri takem odločanju uporabiti pravila upravnega postopka. Temeljno načelo ZUP-UPB2 pa je tudi načelo zakonitosti (
  110. člen ZUP-UPB2), ki od subjektov, ki odločajo po tem zakonu, zahteva, da odločajo po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil. Zakonitost ali legaliteta torej pomeni vezanost organov in drugih subjektov, ki pri odločanju uporabljajo določbe upravnega postopka, na predpise. To načelo pomeni tudi, da mora subjekt, ki odloča v upravnem postopku, izvrševati vse predpise, in da ni pooblaščen za presojo skladnosti, niti za izvzetje posameznega predpisa (exceptio illegalis). Organi šole oziroma gimnazije morajo v skladu s tem načelom pri odločanju o obravnavani pravici posameznega učenca oziroma dijaka uporabiti tudi zgoraj navedene podzakonske akte (Pravilnik 1, Pravilnik 2), kljub njihovi neskladnosti z navedenimi določbami ZVOP-1, saj kot rečeno niso pooblaščena za presojo skladnosti predpisa z zakonom, niti za izvzetje posameznega predpisa, za katerega menijo, da je nezakonit. Podzakonske predpise, ki niso v skladu z Ustavo RS namreč lahko razveljavi oziroma odpravi samo ustavno sodišče, zakonodajalec pa je tisti, ki bo moral sprejeti zakon, v katerem bo določil obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo pri odločanju o pravici do subvencioniranja šolske prehrane. Informacijski pooblaščenec na podlagi povednega zaključuje, da osnovna šola in gimnazija, kljub temu, da obdelujeta osebne podatke posameznikov brez podlage v zakonu, s tem nista storila katerega od prekrškov, ki jih določajo kazenske določbe ZVOP-1, saj ju k taki obdelavi osebnih podatkov zavezuje načelo zakonitosti. Kot rečeno je takšno določanje obdelave in osebnih podatkov, ki se obdelujejo v podzakonskih aktih, v neskladju z določili ZVOP-1, vendar lahko takšno neskladnost odpravi le zakonodajalec, medtem ko morata osnovna šola in gimnazija pri odločanju upoštevati tudi (ne)zakonite podzakonske predpise, dokler ti predpisi veljajo. V zvezi z odgovori na vaša ostala vprašanja Informacijski pooblaščenec poudarja, da presegajo našo pristojnost, kljub temu pa zgolj informativno pojasnjuje, da je iz
  111. člena Pravilnika 1 in Pravilnika 2 razvidno, da Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanju: ministrstvo) v veljavnem proračunu določi odstotek učencev, vključenih v osnovne šole/gimnazije v posamezni občini, ki bodo upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane. Z obsegom sredstev za subvencioniranje šolske prehrane ministrstvo seznani občine najkasneje do
  112. septembra, občine pa nato, v sodelovanju s šolami, predlagajo število učencev za posamezno šolo in o tem obvestijo posamezno ministrstvo najkasneje do
  113. oktobra tekočega šolskega leta. Minister za šolstvo na podlagi takega predloga za vsako šolsko leto posebej s sklepom določi dokončno število učencev, upravičenih do subvencionirane šolske prehrane in višino subvencije na učenca. Osnovna šola in gimnazija nato, po zgoraj opisanem postopku, odločata o upravičenosti posameznega učenca/dijaka do subvencije za šolsko prehrano. Ker iz omenjenih določb Pravilnikov ni povsem jasno razbrati, za koliko časa se pravica do subvencioniranja šolske prehrane prizna in kako ravna šola oziroma gimnazija v primeru spremenjenih razmer med šolskim letom, se je Informacijski pooblaščenec za dodatna pojasnila v zvezi z dodeljevanjem subvencij obrnil tudi na Ministrstvo za šolstvo in šport, kjer so nam v telefonskem razgovoru pojasnili, da se upravičenost do subvencionirane šolske prehrane in višina subvencije lahko spreminjata tudi med šolskim letom, če se pri posameznem učencu/dijaku oziroma njegovih starših nastanejo okoliščine, ki imajo za posledico spremembo izpolnjevanja katerega od kriterijev za dodelitev subvencije iz
  114. člena Pravilnika 1 in Pravilnika
  115. Spremenjenim okoliščinam pri posameznem učencu/dijaku oziroma staršu se prilagodi tako šola, s prerazporejanjem s strani Ministrstva zagotovljenih sredstev med učenci/dijaki glede na spremenjene okoliščine, kakor tudi Ministrstvo, ki lahko tudi med šolskim letom, glede na spremenjene okoliščine, spreminja število upravičencev do šolske prehrane in v ta namen posamezni šoli zviša oziroma zniža sredstva za subvencioniranje šolske prehrane. Iz navedb Ministrstva torej izhaja, da pravica do subvencioniranja šolske prehrane ni pravica, ki bi se posamezniku priznala za celotno šolsko leto in bi bila neodvisna od spremembe okoliščin na strani upravičenca, torej tudi če bi upravičenec med šolskim letom prenehal izpolnjevati kriterije, na podlagi katerih mu je bila pravica priznana. Prav tako pa uveljavljanje te pravice ni vezano na začetek šolskega leta, saj lahko posameznik, pri katerem se med letom spremenijo okoliščine tako, da po novem izpolnjuje kriterije za pridobitev subvencije, ob spremembi teh okoliščin vloži pisno vlogo za pridobitev obravnavane subvencije. Na podlagi povedanega vam Informacijski pooblaščenec svetuje, da takoj, ko boste dobili odločbo centra za socialno delo, v katerem bo ta glede na spremenjene okoliščine (vašo brezposelnost) na novo določil znesek otroškega dodatka, ki vam pripada, osnovni šoli oziroma gimnaziji posredujete novo vlogo za subvencioniranje šolske prehrane in ji priložite znesek otroškega dodatka, ki vam bo določen s tako novo odločbo centra za socialno delo. Komisija iz
  116. člena Pravilnika 1 in Pravilnika 2 bo potem ob upoštevanju novih dejstev odločala o upravičenosti vaših otrok do subvencionirane šolske prehrane. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.