← Slovenija

Podatek o odjemu energije kot osebni podatek - IPRS

Podatek o odjemu energije kot osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.01.2017 Številka: 0712-1/2016/2692 Kategorije:Razno, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Razno, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem ste navedli, da razmišljate o produktu, ki bi odjemalcem omogočal primerjavo specifičnega odjema energije na kvadratni meter njihovega objekta z drugimi podobnimi objekti. Navedena naj ne bi bila absolutna številka odjema energije, temveč le njen specifičen odjem na enoto površine objekta (npr. 120 kWh/m2). Ta faktor naj bi bil izračunan za posamezen objekt oz. za stanovanje, izračunal pa naj bi se za daljše obdobje (leto, mesec), njegova trenutna vrednost pa naj ne bi bila objavljena. Menite, da je tak produkt ključen, da vsak odjemalec energije dobi pregled nad specifičnimi porabami energentov ostalih podobnih odjemalcev in se tako zave svoje prekomerne oz. primerne porabe energije. To naj bi bilo tudi v skladu z zakonodajo (npr. Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU) pa tudi z dolžnostjo distributerja po obveščanju končnih odjemalcev o porabi energije, kot je ta določena v Energetskem zakonu (EZ-1). Sam podatek o lastnem odjemu naj bi namreč nepoučenemu odjemalcu brez primerjave pomenil le malo. Navedli ste, da naj bi bil predmetni produkt soroden z delom energetske izkaznice, ki govori o porabi toplote za ogrevanje objekta oz. stanovanja. Energetska izkaznica naj bi bil javno dostopen dokument, saj naj bi se vodil register izdanih energetskih izkaznic, dosegljiv tudi preko portala e-prostor, pri čemer pa naj bi bil vaš produkt nekoliko bolj pregleden, saj naj bi na enostaven način omogočil vizualno primerjavo več objektov med seboj in tudi statistični pregled podatkov. Enaki oz. primerljivi produkti naj bi bili v drugih državah EU že uveljavljeni in naj bi dobili celo nagrade na evropskem nivoju. Menite, da zgoraj navedeni podatki ne predstavljajo osebnega podatka, kot ga definira ZVOP-1, a ste se iz previdnosti, v zvezi z objavo teh podatkov na svetovnem spletu, vseeno predhodno obrnili na IP. V zvezi z zgoraj navedenim ste od IP želeli dobiti odgovore na naslednja vprašanja: - ali je podatek o odjemu energije za ogrevanje objekta ali stanovanja ali druge energije v daljšem časovnem obdobju, osebni podatek,- če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali gre za osebni podatek tudi pri podatkih, ki so iz tega podatka izvedeni (npr. specifični odjem energije na enoto površine objekta ali stanovanja), glede na to, da naj bi bili sorodni podatki že javno dosegljivi v obliki energetskih izkaznic,- če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali enako velja tudi za razred porabe objekta (torej A, B, C, D, itd.) namesto številke specifičnega odjema energije na enoto površine objekta ali stanovanja (razred odjema energije naj bi predstavljal razpon vrednosti in ne določene številke), - podatek o specifičnem odjemu energije na enoto površine objekta obstaja za večstanovanjski objekt, kjer ga ni mogoče pripisati določeni fizični osebi pa tudi za enostanovanjski objekt ali posamezno stanovanje, ki ima v javnih bazah podatkov (zemljiška knjiga) navedenega lastnika, lahko tudi eno samo fizično osebo; ali med navedenima primeroma obstaja razlika glede statusa osebnega podatka za specifičen odjem energije na enoto površine; Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP meni, da objava podatkov o porabi energije posamezne večstanovanjske stavbe kot celote s stališča ZVOP-1 ni sporna, saj ti podatki ne predstavljajo osebnih podatkov po tem zakonu, medtem ko bi morali imeti za objavo teh podatkov za enostanovanjske stavbe ali posamezne enote večstanovanjske stavbe, katerih lastniki so fizične osebe, vsaj eno od pravnih podlag iz
  5. člena ZVOP-1, saj gre pri slednjih podatkih za osebne podatke lastnikov takih objektov oz. njihovih delov. Osebni podatek je v skladu z
  6. tč.
  7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
  8. tč.
  9. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov je, v skladu z
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; ZVOP-1 v
  12. točki
  13. člena določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju dajeta
  14. in
  15. člen ZVOP-1, ki med drugim določata, da se lahko osebni podatki obdelujejo, če za to obstaja podlaga v zakonu ali osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spada tudi vaše podjetje (
  16. točka prvega odstavka
  17. člena ZVOP-1), so taksativno določene
  18. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki tudi, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.IP glede na navedeno najprej ocenjuje, da tako podatek o porabi energije za določen stanovanjski objekt v absolutni vrednosti, kakor tudi iz njega izvedeni podatki (npr. podatek o porabi na površinsko enoto, podatek o razredu porabe, v katerega se uvršča objekt) predstavlja osebni podatek, kot ga definira ZVOP-1, če se nanaša na določljivega posameznika. Glede na navedene okoliščine IP meni, da navedeni podatki o porabi energije predstavljajo osebne podatke v primerih, ko se nanašajo na enostanovanjske objekte ali pa na posamezne enote večstanovanjskih objektov (npr. stanovanje v večstanovanjskem bloku), katerih lastniki so fizične osebe, saj je v teh primerih mogoče določiti lastnika/lastnike teh objektov oz. enot - posameznike, na katere se podatki o porabi nanašajo. Na drugi strani pa pri podatkih o porabi, ki se nanašajo na večstanovanjski objekt kot celoto (npr. poraba kWh/m2 v stanovanjskem bloku kot celoti) ne gre za osebne podatke, saj gre za podatek, ki se nanaša na večje število etažnih lastnikov kot celoto in ne na določljivega posameznika. V skladu z navedenim IP meni, da objava podatkov o porabi energije posamezne večstanovanjske stavbe kot celote, ki ste jih navajali v vašem dopisu s stališča ZVOP-1 ni sporna, saj ti podatki ne predstavljajo osebnih podatkov po tem zakonu, zaradi česar obstoj pravnih podlag iz
  19. in
  20. člena ZVOP-1 za njihovo obdelavo ni potreben. Drugače pa je pri podatkih o porabi energije enostanovanjske stavbe ali posamezne enote večstanovanjske stavbe, pri katerih pa gre za osebne podatke lastnikov teh nepremičnin, zaradi česar morate za njihovo obdelavo (tj. objavo) imeti vsaj eno od pravnih podlag iz
  21. člena ZVOP-
  22. Glede na tam navedene pravne podlage IP ocenjuje, da bi v vašem primeru kot edina pravna podlaga lahko prišla v poštev osebna privolitev posameznikov, katerih osebne podatke bi želeli objavljati tj. lastnikov nepremičnin oz. njihovih delov. IP namreč ni znan zakon, ki bi določal, da lahko kot subjekt zasebnega sektorja objavljate navedene podatke na način, kot ste ga opisali v vašem vprašanju. V zvezi z vašimi navedbami, ki se nanašajo na energetsko izkaznico in podatki, ki se v zvezi s tem objavljajo IP poudarja, da je energetska izkaznica izrecno urejena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, EZ-1), ki določa tudi register energetskih izkaznic, njegovega upravljavca in vsebino pa tudi s tem povezane podatke, ki so javni. Za objavo podatkov, ki se nanašajo na energetsko izkaznico torej obstaja izrecna zakonska podlaga, ki določa tudi kdo in kje te podatke objavlja, medtem ko za osebne podatke, ki bi jih želeli objavljati vi, take izrecne zakonske podlage ni najti, zato bi morali za objavo teh osebnih podatkov lastnikov, če so to fizične osebe, pridobiti njihove osebne privolitve. V svojem dopisu sicer niste točno pojasnili, na kakšen način bi objavo želenih podatkov izvedli in katere podatke o posameznem stanovanjskem objektu bi objavljali, vendar pa IP iz vaših navedb sklepa, da bi želeli objavljati naslove s hišnimi številkami posameznega objekta in podatke o energiji, ki jo ta objekt porabi. Namen naj bi bil seznanitev posameznega uporabnika, kam se kot porabnik energije, glede na druge porabnike, uvršča. IP v zvezi s tem meni, da bi bilo navedeni namen mogoče doseči na drug način, ki bi bil informacijski zasebnosti posameznikov prijaznejši in bi vam zato povzročal tudi manj problemov v praksi, saj je pridobivanje osebnih privolitev vseh lastnikov enostanovanjskih stavb oz. enot, lahko težavno in dolgotrajno. Po mnenju IP bi se temu lahko izognili in dosegli obravnavani namen tudi brez objave podatkov o konkretnih nepremičninah in sicer tako, da bi zbrane podatke o nepremičninah ustrezno obdelali in na tej podlagi uvedli možnost kategorizacije po različnih kriterijih, posameznik pa bi potem lahko na podlagi izbire posameznih kriterijev določil tip primerljive nepremičnine in se seznanil s podatkom o tem, kolikšna je povprečna poraba z njegovo primerljivih nepremičnin in kakšna so, glede na različne kriterije, odstopanja. Na spletu torej ne bi objavljali podatkov o konkretnih stanovanjskih objektih, ampak t.i. agregirane podatke o njih, ki pa bi bili rezultat obdelave konkretnih (tudi osebnih podatkov) o stanovanjskih objektih, ki bi jo predhodno izvedli kot upravljavec teh podatkov. Podlago za tako obdelavo osebnih podatkov bi, po mnenju IP lahko imeli v
  23. členu ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki, ne glede na prvotni namen zbiranja, nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene, če bi bilo mogoče tako vašo obdelavo osebnih podatkov opredeliti kot obdelavo za statistično in znanstveno-raziskovalne namene. Isti člen bi vam dajal tudi pravno podlago za objavo podatkov, ki bi nastali kot rezultat take obdelave osebnih podatkov, saj v svojem
  24. odstavku določa, da se rezultati navedene obdelave objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev.V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.