Podatek o otroškem dodatku za očeta, ki plačuje preživnino + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.11.2011 Številka: 0712-1/2011/3245 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 21.11.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko posredujete podatek o obdobju in višini prejemanja otroškega dodatka (ki ga prejema mati) očetu otrok, ker sta starša v ločitvenem postopku? Mati ima odobren otroški dodatek, oče pa je vložil prošnjo, da bi dobil informacijo, koliko mati prejema otroškega dodatka, ker je to zamolčala na sodišču in bi to rad dokazal sodišču. Stranki sta v ločitvenem postopku. Z začasno odredbo sodišča je bilo določeno, da oče plačuje začasno preživnino otrokom za določen čas. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Podatek o višini otroškega dodatka je na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji določen kot transfer, ki se izplačuje iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji (in ni vezan na prispevke posameznika). Podatki o porabi javnih sredstev pa imajo značaj informacije javnega značaja, ki je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dostopna vsakomur. Pooblaščenec je na področju informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka, ne sme opredeljevati do zadeve. Druga možnost za seznanitev z želenimi informacijami je po mnenju Pooblaščenca na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, ki daje posamezniku pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati, pod pogojem, da ta oseba verjetno izkaže, da ima od tega pravni interes. Pravni interes pa oče lahko izkaže, kadar podatek potrebuje za zaščito svojih pravic in pravih koristi; npr. če višina otroškega dodatka lahko vpliva na višino preživnine, ki jo mora plačevati kot oče, o čemer je že sprožil ustrezne postopke. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Ob tem pa je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, je določena z
- členom ZVOP-
- Določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB-2 in 10/2008; v nadaljevanju ZSDP) s
- členom določa, da se z otroškim dodatkom staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Otroški dodatek je na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006, 71/2008, 73/2008; v nadaljevanju ZUTPG) določen kot transfer posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji. Iz tega lahko torej zaključimo, da gre pri otroškem dodatku za porabo javnih sredstev. Že z drugim odstavkom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju: Ustava RS) je določeno, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Tako je na podlagi že izdanih odločb s strani Pooblaščenca in na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-uradno prečiščeno besedilo in št. 117/2006-ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) podatek o porabi javnih sredstev opredeljen kot informacija javnega značaja. Poleg zgoraj navedenega vam pojasnjujemo tudi pravico posameznika do pregleda dokumentov ter obvestil o poteku postopka, ki je določena z
- členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. Ur.l. RS, št. 80/1999 z spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP). Omenjeni člen ureja vrsto različnih vprašanj, ki se nanašajo na pravico strank in drugih, zainteresiranih oseb, da se seznanijo z dokumenti zadeve, o kateri teče upravni postopek oziroma, da se seznanijo s potekom samega postopka. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve na podlagi tega člena ima tako posameznik, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V tem primeru je torej obstoj pravne koristi pogoj za seznanitev s podatki iz zadeve, kijih posameznik potrebuje, če želi zavarovati neko svojo pravno korist, ki je neposredna osebna korist, oprta na zakon ali drug predpis. V tem primeru bi torej oseba lahko pregledala dokumente le, če bi na podlagi tega imela neko pravno korist. Pri tem lahko organ, ki vodi postopek zahteva, da obstoj pravne koristi posameznik obrazloži pisno ali ustno na zapisnik (Po Zakonu o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Ljubljana 2004, str. 285). Na podlagi navedenega bi po mnenju Pooblaščenca oče otroka lahko vpogledal v zadevo (v vse podatke), če bi dokazal, da podatek o višini otroškega dodatka, ki ga prejema mati otroka, odločilno vpliva na višino preživnine, ki jo plačuje, na podlagi začasne sodbe sodišča, in je zaradi tega že sprožil ustrezne postopke pred pristojnimi organi. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026