Podatek o politični izpostavljenosti kot občutljiv osebni podatek - IPRS

Podatek o politični izpostavljenosti kot občutljiv osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.08.2017 Številka: 0712-1/2017/1653 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali zabeležka statusa v internem sistemu banke kot »politično izpostavljena oseba« že predstavlja občutljiv osebni podatek, ali bi za tak podatek šlo le v primeru, če bi od posameznika pridobili dodatne informacije v zvezi s politično izpostavljenostjo (npr. članstvo v določeni stranki). Slednjih podatkov banka ne zbira. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. Po mnenju IP bi podatek o politični izpostavljenosti (torej zgolj golo dejstvo o politični izpostavljenosti) v smislu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki ga v skladu s tem zakonom zbira banka, lahko predstavljal občutljiv osebni podatek v smislu
6. točke
7. člena ZVOP-1, če bi bilo iz njega mogoče razbrati politično mnenje ali sklepati nanj. Zato je treba presojati take podatke od primera do primera in ni mogoče na splošno reči, da pri tem nikoli ne gre za občutljive osebne podatke. O b r a z l o ž i t e v: Po
8. točki
9. člena ZVOP-1 med občutljive osebne podatke spada tudi podatek o »političnem, verskem ali filozofskem prepričanju«. ZPPDFT-1 v drugem odstavku
10. člena določa, da je politično izpostavljena oseba vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci. V tretjem odstavku pa je določeno, da so fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju: voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki; izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles; člani vodstvenih organov političnih strank; člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev; člani računskih sodišč in svetov centralnih bank; vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavništev mednarodnih organizacij, njihovi namestniki in visoki častniki oboroženih sil; člani upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države; predstojniki organov mednarodnih organizacij (kot so na primer predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah. Glede na navedeno v kategorijo politično izpostavljenih oseb ne spadajo le člani ali funkcionarji političnih strank ali druge politične osebnosti v običajnem pomenu besede, temveč tudi osebe, ki so na nekem, zaradi funkcije izpostavljenem javnem položaju neodvisno od političnega prepričanja (lahko, da notranjega ali navzven izraženega političnega prepričanja sploh nimajo, njihovo notranje prepričanje je lahko drugačno kot navzven izraženo prepričanje, takšno ali drugačno politično prepričanje ni pogoj za opravljanje določene funkcije, nekateri političnega prepričanja celo ne smejo javno izraziti ali biti funkcionarji v političnih strankah itd.). Politična izpostavljenost posameznika (v smislu ZPPDFT-1) sama po sebi torej nima nujno neposredne zveze s posameznikovim konkretnim političnim prepričanjem, lahko pa posredno nakazuje na to. Status politične izpostavljenosti (v smislu ZPPDFT-1) določenega posameznika torej neposredno ne kaže na posameznikove politične preference, politično mnenje, članstvo ali funkcijo v političnih strankah, politično udejstvovanje in podobne informacije o posameznikovem političnem prepričanju. Podatek o tem, da je nekdo politično izpostavljena oseba, ne pove nujno nič konkretnega o vsebini in drugih lastnostih in okoliščinah političnega prepričanja (npr. o razlogih zanj, ravnanjih v zvezi z njim, trajanju prepričanja, posledicah prepričanja) in tudi ne potrjuje, da oseba neko politično prepričanje ima ali da ga nima, lahko pa posredno v določenih okoliščinah (posebej skupaj z drugimi podatki) nakazuje na to; čeprav načeloma tak podatek ne omogoča zanesljive možnosti sklepanja na konkretne podatke o političnem prepričanju (torej na vrsto, trajanje, razloge, posledice in druge lastnosti ali okoliščine političnega prepričanja). Dodajamo še, da je Republika Slovenija v ZVOP-1 sprejela ožjo opredelitev podatka o političnem prepričanju, kot je primarno določena v Direktivi 95/46/ES. Slednja v
11. členu govori o »podatkih, ki kažejo na politično prepričanje«, kar je širši pojem (tako je tudi mnenje WP 29 Advice paper on special categories of data). Strinjamo se z vami, da so občutljivi osebni podatki, če podatek o dejstvu politične izpostavljenosti nastopa skupaj podatkom, ki nekaj dodatnega pove o lastnostih in okoliščinah posameznikovega političnega prepričanja v zvezi s politično izpostavljenostjo. Vendar pa je tudi v ostalih primerih treba presojati vse konkretne okoliščine, zato po mnenju IP ni mogoče generalno reči, da že zgolj sam podatek o politični izpostavljenosti, nikdar ne predstavlja občutljivega osebnega podatka. Dokončni odgovor pa lahko IP poda le za konkretne primere, ne na splošno, in torej le v okviru inšpekcijskih postopkov. Dodajamo še, da že veljavna Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, ki se bo začela uporabljati
14. 2018 in takrat nadomestila ZVOP-1, uporablja pojem »podatek, ki razkriva politično mnenje«. Glede na navedeno načeloma menimo, da bistveno drugačnega razumevanja razsežnosti občutljivih podatkov ni pričakovati. Poleg tega Uredba EU definicijo politične izpostavljenosti prepušča področni evropski in nacionalni ureditvi. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026