Podatek o stopnji alkohola v krvi pokojnega zavarovanca, ki ga od zdravstvenega zavoda zahteva zavarovalnica - IPRS

Podatek o stopnji alkohola v krvi pokojnega zavarovanca, ki ga od zdravstvenega zavoda zahteva zavarovalnica + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2007 Številka: 0712-5/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2006 prejel vaš dopis. V njem pojasnjujete, da podatek o stopnji alkohola v krvi pokojnega zavarovanca v času nezgode, ki naj bi bil zabeležen v obdukcijskem zapisniku, po vašem prepričanju ne spada v okvir pojma »zdravstveno stanje zavarovanca in oškodovanca«, kar je zavarovalnica upravičena zahtevati po
5. točki petega odstavka
6. člena Zakona o zavarovalništvu. S posredovanjem tega podatka zavarovalnici naj bi bilo s strani javnega zdravstvenega zavoda kršeno načelo sorazmernosti po
7. členu ZVOP-
8. Zanima vas ali je zavarovalnica v konkretnem primeru upravičena do zahtevanega podatka ali ne in ali je javni zdravstveni zavod lahko zaradi posredovanja zahtevanega podatka v prekršku.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
9. točke prvega odstavka
10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pri tem izhajamo iz opredelitev pojmov in stališč, ki so bila predstavljena v mnenju Pooblaščenca št. 0712-359/2006/2 z dne
13. 2006.Relevantna določba Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06-UPB2, v nadaljevanju ZZavar), ki dopušča obdelavo podatkov o predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja in posledicah zavarovanca in oškodovanca, ima v mislih osebne podatke v smislu ZVOP-1, ki so definirani kot katerikoli podatki, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri so izraženi. Že sama širina pojma osebni podatek nakazuje na širok domet pojma »podatek o zdravstvenem stanju«.Pojem zdravstvenega stanja v slovenski zdravstveni ali drugi zakonodaji ni definiran. Kadar gre za njegovo uporabo na področju varstva osebnih podatkov je, po mnenju Pooblaščenca, potrebno pri razlagi pomena besedne zveze »zdravstveno stanje« pristopiti široko (ekstenzivna razlaga). Na podlagi naslednjih pojmovnih opredelitev: stanje - pomeni nekaj, kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se na npr. kakovost, sposobnost, uporabnost, obstajanje česa; zdravje - pomeni stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma; podatek - pomeni znano dejstvo o določeni stvari, predmetu, pojavu, ki je temelj za sklepanje, lahko podatek o zdravstvenem stanju definiramo kot podatek, ki kaže na statične ali dinamične, fizične ali duševne lastnosti določenega pacienta v določenem trenutku v zvezi z njegovim zdravjem. Lastnost pacienta v zvezi z njegovim zdravjem je opredeljena z enim ali več fizikalno-kemijskimi oziroma biološkimi (vedenjskimi, morfološkimi, fiziološkimi itd.) pokazatelji (parametri) ne glede na njihovo obliko (numerično, besedno, opisno, šifrirano), ki govorijo o prisotnosti ali odsotnosti fizičnega ali duševnega zdravja. Na podlagi zgornjega tolmačenja pomenijo podatki o zdravstvenem stanju tudi npr. znana okrajšava v zdravniškem izvidu »b.p.«, nadalje opis ali zgolj navedba diagnostičnega, terapevtskega ali rehabilitacijskega postopka, podatki na specialistični napotnici (tudi brez napotne diagnoze), podatki o merljivih količinah, ki jih uporablja medicinska stroka in podobno. Poleg zgoraj opisane širine razumevanja pojma zdravstveno stanje, lahko pri njegovem (prav tako ekstenzivnem) opredeljevanju pristopimo tudi na način ločevanja na podatke o zdravstvenem stanju v ožjem in podatke o zdravstvenem stanju v širšem smislu. Podatek o zdravstvenem stanju v širšem smislu je vsak podatek, na podlagi katerega je mogoče sklepati na zdravstveno stanje v ožjem pomenu besede, ne glede na to ali gre za vzrok, posledico ali drugo okoliščino v zvezi z stanjem ali zdravljenjem. Na to kažejo tudi določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti v prvem odstavku
14. člena (podobno tudi
15. člen Zakona o zdravniški službi), ki določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ali kot določa
16. člen Kodeksa medicinske deontologije: »Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar zdravnik in zdravstveno osebje pri opravljanju svojega poklica zvedo o bolniku ter o njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah, pa tudi vse informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni«. Primer: podatek o stopnji alkohola v krvi omogoča sklepanje na zastrupitev z alkoholom; enako podatek o krvnem tlaku omogoča sklepanje o prisotnosti ali odsotnosti zdravja, lahko predstavlja vzrok marsikaterim boleznim in težavam in lahko hkrati predstavlja tudi posledico ali simptom neke bolezni, poškodbe ali navad. Pojma zdravstvenega stanja zato ne gre omejevati zgolj na diagnostične opredelitve (končne sklepe na podlagi interpretacije pokazateljev o obstoju (ne)zdravja), ki jih zdravnik zapiše npr. na izvid, pač pa tudi na podatke, ki kažejo na prisotnost oziroma odsotnost zdravja, pri tem pa ni pomembno, ali so za sklepanje potrebna medicinska in druga znanja (npr. laboratorijski izvid krvnih preiskav vsebuje vrsto podatkov o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu, na podlagi katerih je moč podati interpretacijo npr. v smislu obstoja anemije pacienta). Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da podatek o stopnji alkohola, zapisan na obdukcijskem zapisniku (kot delu zbirke osebnih podatkov) predstavlja podatek o zdravstvenem stanju v smislu določb ZZavar. Zato posredovanje obravnavanega podatka zavarovalnici s strani javnega zdravstvenega zavoda samo po sebi ne predstavlja kršitve določb ZVOP-
17. Za samo (miselno) razmejevanje, kaj spada pod pojem zdravstvenega stanja in kaj ne, načelo sorazmernosti ni relevantno, saj gre zgolj za pravno sklepanje – subsumpcijo dejstev pod nedoločen pravni pojem. Še vedno pa je javni zdravstveni zavod dolžan spoštovati načelo sorazmernosti pri odločanju, ali je podatek o stopnji alkohola potreben in primeren za likvidacijo škode (če na podlagi informacij, ki jih je prejel od zavarovalnice, meni, da o tem lahko sam odloči), in pri odbiranju ter posredovanju relevantnih podatkov iz obdukcijskega zapisnika. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026