Podatek o tem ali se lastna KZZ nahaja pri ZZZS - IPRS

Podatek o tem ali se lastna KZZ nahaja pri ZZZS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2008 Številka: 0712-22/2008/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2008 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, če bi uslužbenec Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s tem, ko bi vam povedal, ali se kartica zdravstvenega zavarovanja (KZZ) vašega brata nahaja pri njih, kršil Zakon o varstvu osebnih podatkov? Na ZZZS ste namreč klicali, ker vaš brat na pošti ni mogel dvigniti KZZ zaradi zdravstvenih težav. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Če bi vam uslužbenec ZZZS po telefonu sporočil podatek o tem, ali se KZZ vašega brata nahaja pri njih, bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z določbami ZVOP-
8. Sporočanje po telefonu bi bilo dopustno le v primeru, če bi uslužbenec ZZZS lahko z gotovostjo ugotovil, da podatke sporoča zavarovancu, kateremu je bila KZZ izdana, njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. O b r a z l o ž i t e v: 1 Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov Glede na določbo prvega odstavka
9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi ZZZS) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled, razkritje, posredovanje) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 2 Neobstoj pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru Upoštevaje določbe
10. člena ZVOP-1, pomeni osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Tudi podatek o tem, da se posameznikova KZZ nahaja pri ZZZS, predstavlja osebni podatek v smislu
11. člena ZVOP-1, saj nakazuje, da ima točno določena oseba status zavarovanca po predpisih s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, nakazuje na dejstvo, da posameznik s KZZ v določenem trenutku ne razpolaga in podobno. V ZVOP-1 in drugih predpisih ni mogoče najti izrecne podlage v smislu
12. člena ZVOP-1, ki bi dopuščala sporočanje podatkov v konkretnem primeru. 3 V kakšnem primeru bi bilo sporočanje dopustno Posameznik ima na podlagi
13. člena ZVOP-1 pravico, da se seznani z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Edini upravičenec do podatka o tem, ali se KZZ nahaja pri ZZZS je torej zavarovanec, kateremu je bila KZZ izdana ali namesto njega njegov zakoniti zastopnik (npr. skrbnik, starši) oziroma pooblaščenec. Da je sporočanje osebnih podatkov prosilcu s strani upravljavca dopustno, mora za posredovanje obstajati podlaga v zakonu – v tem primeru
14. členu ZVOP-1, poleg tega pa mora način posredovanja ustrezati zahtevam po zavarovanju osebnih podatkov, določenim v predpisih (tehnični vidik). Iz obeh temeljnih zahtev izhaja, da mora upravljavec osebnih podatkov storiti vse kar je potrebno, da bo dejanski prejemnik osebnih podatkov tisti, ki je do podatkov tudi upravičen. Tako zahtevo postavlja tudi prvi odstavek
15. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Ker preko telefonske komunikacije identiteta sogovornika praviloma ni ugotovljiva, tudi ni mogoče ugotoviti, ali oseba na drugi strani nastopa kot upravičen uporabnik podatkov. Seveda si je ob sedanjem stanju tehnike na področju telefonije težko zamisliti sistem, ki bi hkrati izpolnjeval zahteve po preprostem (enostavno izvedljivem in poceni), učinkovitem (takem, ki bi zagotavljal zadostno gotovost ugotavljanja identitete) ter univerzalnem (takem, ki bi bil uporaben za vse osebe, za vse primere in za vse izvajalce) ugotavljanju identitete sogovornika. Iz istega razloga tudi zakonodajalec ni niti na splošno določil ustreznega načina identifikacije pri sporazumevanju po telefonu. Čeprav gre za navidez togo in neživljenjsko stališče in enak pristop zakonodajalca, se je po drugi strani potrebno zavedati, da telefonska komunikacija nudi idealne možnosti za zlorabo možnosti, ki jih ponuja npr. omenjeni
16. člen ZVOP-
17. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026