← Slovenija

Podatek o zaposlitvi stranke, prijavljenje osebnih podatkov v register, posredovanje osebnih podatkov zdravstveni instituciji - IPRS

Podatek o zaposlitvi stranke, prijavljenje osebnih podatkov v register, posredovanje osebnih podatkov zdravstveni instituciji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.08.2006 Številka: 0712-98/2006/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Register zbirk osebnih podatkov --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre, Register zbirk osebnih podatkov Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 07.08.2006 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem na sprašujete,• ali lahko o vaših strankah vodite tudi njihovo zaposlitev, čeprav to
  3. člen ZVOP-1 prepoveduje. Moti vas dejstvo, da je pogosto zaposlitev razvidna iz naslova elektronske pošte, ki pa se lahko zbira;• ali je zbirko osebnih podatkov, ki jo vodite za namene neposrednega trženja, tudi potrebno prijaviti v register, kljub temu da družbe tega pogosto ne storijo;• ali pri naročilu preventivnega zdravstvenega pregleda podjetje stopi v odnos pogodbene obdelave z zdravstveno inštitucijo, ki to storitev izvede – ali je za to potrebna pogodba iz
  4. člena ZVOP-1.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Ad. I
  8. odst.
  9. člen ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljevanju neposredno trženje) v skladu z določbami poglavja Neposredno trženje ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. V
  10. odst.
  11. člena pa določa, katere osebne podatke lahko upravljavec za namene neposrednega trženja uporablja (Pooblaščenec opozarja, da ZVOP-1 z besedo »le« izključuje obdelavo drugih osebnih podatkov za namene trženja):• osebno ime;• naslov stalnega ali začasnega prebivališča;• telefonsko številko;• naslov elektronske pošte ter številko telefaksa.Isti člen v nadaljevanju določa, da lahko na podlagi osebne privolitve posameznika upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Iz tega določila torej izhaja, da lahko od posameznikov pridobivate tudi druge osebne podatke (npr. zaposlitev), če v to osebno privolijo. V nasprotnem primeru, torej če ne posedujete osebne privolitve posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, od njih ne smete zahtevati podatkov o zaposlitvi. Res pa je, kot tudi navajate v vašem vprašanju, da se da pogosto iz naslova elektronske pošte razbrati zaposlitev posameznika. V takšnem primeru je potrebno upoštevati tudi splošna določila ZVOP-1, predvsem
  12. člen, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Gre za t. i. načelo sorazmernosti, ki ga v konkretnem primeru uporabimo na način, da lahko zbirate zgolj elektronske naslove, četudi je iz njih vidna zaposlitev, vendar pa za namene neposrednega trženja brez osebne privolitve posameznika ne smete ustvarjati nove zbirke, torej zbirke o zaposlitvah posameznikov. Takšno ravnanje namreč pomeni, da se napolni namen neposrednega trženja – obveščanje o izdelkih –, za katerega uresničitev pa
  13. člen ZVOP-1 ne predvideva zbiranja in nadaljnje obdelave podatkov o zaposlitvi posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Zbiranje in nadaljnja obdelava podatkov o zaposlitvi posameznika brez njegove osebne privolitve bi tako pomenilo kršitev načela sorazmernosti, posledično pa tudi kršitev
  14. (Obdelava osebnih podatkov) in
  15. člena ZVOP-1.Ad. IIZbirka osebnih podatkov je v skladu z
  16. tč.
  17. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Katalog in register zbirk urejajo členi 26 do 28 ZVOP-
  18. Vsebina kataloga je določena v
  19. členu ZVOP-
  20. V skladu s
  21. odst.
  22. člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov za vsako zbirko (torej tudi zbirko o vaših strankah, če so te – vsaj del zbirke – fizične osebe) osebnih podatkov vzpostavi katalog zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje:
  23. naziv zbirke osebnih podatkov;
  24. podatke o upravljavcu osebnih podatkov (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko);
  25. pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov;
  26. kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
  27. vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov;
  28. namen obdelave;
  29. rok hrambe osebnih podatkov;
  30. omejitve pravic posameznikov glede osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov in pravno podlago omejitev;
  31. uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki osebnih podatkov;
  32. dejstvo, ali se osebni podatki iznašajo v tretjo državo, kam, komu in pravno podlago iznosa;
  33. splošen opis zavarovanja osebnih podatkov;
  34. podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih knjig;
  35. podatke o zastopniku iz tretjega odstavka
  36. člena tega zakona (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko).
  37. odst.
  38. člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov skrbeti za točnost in ažurnost kataloga.
  39. odst.
  40. člena določa, katere dele kataloga mora upravljavec osebnih podatkov sporočiti državnemu nadzornemu organu (Informacijskemu pooblaščencu). Zaradi boljše preglednosti so ti deli kataloga zgoraj poudarjeni. Te podatke mora upravljavec sporočiti najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov. Upravljavec mora Pooblaščencu v skladu z
  41. odst.
  42. člena sporočiti tudi spremembe podatkov in sicer najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe.Edina izjema, ki jo določa ZVOP-1 glede sporočanja v register zbirk, je navedena v
  43. odst.
  44. člena. V skladu s tem podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno posredovati tistemu upravljavcu osebnih podatkov, ki nima več kot 20 oseb zaposlenih za nedoločen čas, o tistih zbirkah osebnih podatkov, ki jih o svojih zaposlenih vodi v skladu z zakonom, ki določa zbirke osebnih podatkov na področju dela (zgolj te zbirke, poudaril Pooblaščenec). Vendar pa mora vseeno v tem primeru vsakomur zagotoviti informacije iz
  45. člena tega zakona. V skladu z vsem navedenim morate torej pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov – npr. evidence kupcev, evidence zaposlenih, evidence za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, evidence prisotnosti na delu … – vzpostaviti katalog zbirk osebnih podatkov in podatke, ki jih zahteva
  46. člena ZVOP-1, pravočasno sporočiti Informacijskemu pooblaščencu. Če tega niste storili, preden je zbirka nastala, ste lahko odgovorni za prekršek po
  47. in
  48. tč
  49. odst.
  50. člena ZVOP-
  51. Ta določa, da se z globo od 1.000.000 do 3.000.000 SIT kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (z globo 200.000 do 500.000 SIT pa v skladu z
  52. odst.
  53. člena tudi odgovorna oseba), če ne zagotovi, da katalog zbirke osebnih podatkov vsebuje podatke, ki jih določa zakon (
  54. člen) ali če ne posreduje podatkov za potrebe registra zbirk osebnih podatkov (
  55. člen).Pooblaščenec opozarja, da je že nekaj časa možen vnos v register preko spletnega obrazca na spletni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/index.php?id=450, kjer si lahko ogledate tudi vnose drugih zavezancev. Na tej strani boste našli tudi podrobna navodila, kako poteka vnos v register.Ad. III
  56. odst.
  57. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
  58. člena tega zakona.Če torej za potrebe zdravstvenih pregledov zdravstveni inštituciji posredujete osebne podatke posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, morate s to inštitucijo v skladu s prejšnjim odstavkom skleniti pogodbo, v kateri morate opredeliti predvsem:• namen razkritja osebnih podatkov (
  59. člen ZVOP-1);• katere osebne podatke bo pogodbeni obdelovalec obdeloval;• opis opravil v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih bo pogodbeni obdelovalec izvedel; • na kakšen način in na kateri pravni podlagi bo pogodbeni obdelovalec osebne podatke obdeloval;• kako bo pogodbeni obdelovalec zagotovil ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.Pred pogodbo se morate tudi prepričati, da je pogodbeni obdelovalec registriran za opravljanje določene dejavnosti.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.