← Slovenija

Podatke o tekočem računu posredovani sodišču - IPRS

Podatke o tekočem računu posredovani sodišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2009 Številka: 0712-303/2009/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, dne
  2. 2009 smo prejeli vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali je protipravno ravnanje družbe ..., ki brez kakršnega koli vprašanja išče vaše podatke, konkretno številko vašega tekočega računa. Menite, da je to nepravilno ravnanje tako ...kot tudi ...a. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje, Pooblaščenec ocenjuje, da v konkretnem primeru določbe ZVOP-1 niso bile kršene. V skladu z
  6. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  7. členu ZVOP-1in izpeljano v
  8. členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo npr. sodišča) je nadalje določena v
  9. odstavku
  10. člena ZVOP-
  11. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju pa je nadalje določena v
  12. členu ZVOP-1, ki v
  13. odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V uvodu omenjena določba
  14. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 - UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
  15. ZIZ je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se za določanje nabora osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe izvršbe v civilnopravnih zadevah, uporabljajo določbe ZIZ. ZIZ v
  16. odstavku
  17. člena določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Deveti odstavek istega člena nadalje določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka
  18. člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Pomembno pa je razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova, in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. V prvem primeru upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu banke, v skladu s četrtim odstavkom
  19. člena ZIZ, dolžne posredovati podatke o transakcijskih računih dolžnika, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine (drugi primer), upnik pred in v začetku postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu petega odstavka
  20. člena ZIZ, šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane pravnomočen in izvršljiv. V primeru, da bi vaš podatek o transakcijskem računu upniku posredovala ..., še preden bi upnik razpolagal z izvršilnim naslovom, njeno ravnanje ne bi bilo pravilno, torej bi neupravičeno obdelovala vaše osebne podatke, saj podatka o vašem TRR ne sme posredovati zgolj na podlagi verodostojne listine, npr. izpisa iz poslovnih knjig podjetja, saj le ta v skladu z ZIZ ne predstavlja izvršilnega naslova. Vendar pa je, kot je razvidno iz sklepa VL 0296 232/96, priloženega vašemu dopisu, vaš upnik razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi, še preden je pridobil podatek o vašem TRR. Pooblaščenec tako zaključuje, da v vašem primeru ni zaznal kršitev ZVOP-
  21. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.