Podatki dolžnikov v zapisnikih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.06.2007 Številka: 0712-571/2007/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani, prejeli smo vašo pošto, z dne 7.6.2007. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas: Pojasnjujete, da so zapisniki zbora lastnikov vaše večstanovanjske zgradbe večkrat pomanjkljivi. Zanima vas:
- a)Ali je zakonsko dopustno, da upravitelj stanovanjske hiše v zapisnike o opravljenih sejah zbora etažnih lastnikov konkretno navede imena in priimke: - etažnih lastnikov, ki se ne strinjajo in glasujejo proti predlaganim sklepom, - etažnih lastnikov, ki ne redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti iz naslova upravljanja hiše, - etažnih lastnikov, ki dolgujejo iz naslova porabljene vode in prispevka večmesečne zaostale zneske, - etažnih lastnikov, zoper katere je upravitelj stanovanjske hiše vložil redno tožbo za plačilo dolgovanih zneskov, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske hiše?
- b)Ali je zakonsko dopustno izobesiti (namestiti) na oglasno ploščo v notranjosti stanovanjske hiše zapisnik s podatki iz prejšnje alineje?
- c)Ali bi šlo v primerih iz točk
- a)in
- b)za kršitev določbe prvega odstavka 38. člena Ustave RS? Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Iz izpostavljenih določb tretje in pete alineje prvega odstavka 50. člena ZVOP-1 ter ob upoštevanju določbe 66. člena SZ-1, ki določa, da mora upravnik vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov in, da mora v obračunu stroškov ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga vplačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo, lahko ugotovimo, da upravnik ima pravno podlago za zbiranje podatkov o številu stanovalcev v posamezni večstanovanjski zgradbi. Natančen obračun stroškov (na primer porabe vode) iz skupnih odjemnih mest, namreč lahko upravnik pripravi samo ob razpolaganju s podatkom o skupnem številu stanovalcev, ki na odejmnem mestu (praviloma v večstanovanjski stavbi) trošijo posamezno dobrino. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v tretjem odstavku 50. člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-1. Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-1. Ta v tretji točki prvega odstavka 6. člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi, prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen s SZ-1. Če mu SZ-1, tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt uporabi ZVOP-1, če v njem podlaga za kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov sploh obstaja. Ob tem opozarjamo na določbe SZ-1, ki natančneje opredeljujejo upravljanje in vprašanja, povezana z njim. 32. člen SZ-1 tako določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Peta alineja 33. člena istega zakona pa določa, da vsebuje pogodba o medsebojnih razmerjih, poleg sestavin, ki jih mora imeti po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), zlasti še določbo o načinu obveščanja etažnih lastnikov o zadevah upravljanja. Za ugotavljanje pravic in dolžnosti nadzornega odbora lastnikov stanovanj, je potrebno osvetliti določbo drugega odstavka 39. člena SZ-1, ki pravi, da, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, ima nadzorni odbor tri člane in nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Ti člani imajo z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravljavcem pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja. Ad
- a)38. člen SZ-1 določa, da mora upravnik o vsakem zboru lastnikov sestaviti zapisnik. Zapisnik podpišeta etažna lastnika, ki ju določijo pristojni na zboru lastnikov. Drugi odstavek istega člena določa, da mora zapisnik vsebovati podatke o kraju in času zbora, seznam navzočih etažnih lastnikov s podpisi, predloge sklepov, o katerih se je na zboru glasovalo in rezultate glasovanja. Tretji odstavek pa določa, da mora upravnik zapisnik objaviti na način, kot sklicuje zbor etažnih lastnikov. Pooblaščenec ob upoštevanju zgornjih določb ZVOP-1, ne vidi razumnega razloga, da bi upravnik v zapisnikih navajal, kateri lastnik je glasoval za posamezen sklep in kateri proti. Ne nazadnje gre pri glasovanju na zboru lastnikov za uveljavljanje volje posameznika, ki izvira iz njegovega prostega razpolaganja s svojo lastnino. Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje seznama stanovalcev, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo oziroma razpošiljanje različnih seznamov z osebnimi podatki posameznikov ne obstaja, tudi, če so taki seznami del zapisnika zbora lastnikov. Ker SZ-1 ne predpisuje, da so lahko takšni podatki javno objavljeni, v tem delu, po načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, velja ZVOP-1; ta pa javne objave osebnih podatkov, razen ob pogoju, da je posameznik vanjo privolil, ne dovoljuje. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ZVOP-1 namreč opredeljuje v 10. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo in osebne podatke določa zakon ali na podlagi osebne privolitve posameznika. Iz predhodno izpostavljenih določb jasno izhaja tudi, da upravnik nima nikakršne podlage, da v takem zapisniku navede tudi tiste podatke etažnih lastnikov, ki ne redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti iz naslova upravljanja hiše, etažnih lastnikov, ki dolgujejo iz naslova porabljene vode in prispevka večmesečne zaostale zneske, etažnih lastnikov, zoper katere je upravitelj stanovanjske hiše vložil redno tožbo za plačilo dolgovanih zneskov, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske hiše. Določbe 38. člena SZ-1 so namreč jasne, poleg tega bi ob doslednem zasledovanju določbe tretjega odstavka tega člena upravnik take podatke objavil javno, česar pa SZ-1 ne dovoljuje. AD
- b)Pooblaščenec je že predhodno poudaril, da SZ-1 javne objave osebnih podatkov o stanovalcih ne dovoljuje, zato se na tem področju uporabljajo določbe prvega odstavka 10. člena ZVOP-1. Pooblaščenec torej meni, da upravnik večstanovanjske hiše brez pisne privolitve vsakega posameznika ne sme javno objavljati imen in priimkov lastnikov stanovanj, ki so dolžniki iz naslova stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske zgradbe, saj nima zakonske podlage ne v ZVOP-1 in ne v SZ-1. Pogojno pa bi podatke o lastnikih, ki ne plačujejo različnih stroškov, upravnik kljub vsemu lahko posredoval ostalim lastnikom, kadar prevlada legitimni interes etažnih lastnikov, da vedo, ali so obračuni pravilni in so seznanjeni z lastnim deležem stroškov. Navedeni podatki se smejo, po mnenju Pooblaščenca, etažnim lastnikom posredovati samo na način, ki onemogoča, da bi se z njimi seznanile tudi tretje osebe. Obveščanje lastnikov posameznih delov stavbe o obračunu stroškov upravljanja in storitev, bi bilo brez zgoraj omenjene pogodbe iz 32. člena SZ-1, sicer izjemoma mogoče zgolj s pisno privolitvijo (vsakega konkretnega) dolžnika, pa še to s posamičnim obveščanjem ostalih etažnih lastnikov z zaprtimi pisemskimi ovojnicami v njihove poštne predalčnike in ne npr. z javnim izobešanjem različnih seznamov stanovalcev na oglasni deski. Izjemoma pa bi bilo, na zgoraj opisani način, obveščanje o dolžnikih dopustno, v kolikor v večstanovanjski stavbi obstajajo skupna odjemna mesta in bi zaradi neplačila posameznega lastnika, škodo trpeli vsi etažni lastniki. V kolikor pa obstaja pogodbeno – pooblastilno razmerje, kot je opisano v začetnem delu mnenja (pogodba iz 32. člena SZ-1), pa je seveda zaradi osebne privolitve podana pravna podlaga za objavo vseh tistih podatkov, ki jih pooblastilno razmerje zajema Ad
- c)Pooblaščenec na tem mestu pritrjuje vašim navedbam in potrjuje, da bi šlo v primeru objav takšnih podatkov v zapisniku ali v seznamih, ki bi bili javno objavljeni, za kršitve določb ne samo Ustave Republike Slovenije, ampak tudi določb ZVOP-1. V vašem primeru gre torej nedvomno za kršitev določb ZVOP-1, za katere je predvidena globa, izterjana po pravilih prekrškovnega in inšpekcijskega postopka. Priporočamo vam, da Pooblaščencu zaradi suma storitve prekrška podate prijavo in jo podkrepite z morebitnimi dokazi (npr. fotografija oglasne deske, kjer je tak zapisnik objavljen). Ob pregledu vaše vloge, je Pooblaščenec tudi ugotovil, da ste vlogo za pridobitev mnenja po nepotrebnem kolkovali, ker je takse prosta. Vračilo preveč plačane takse, je mogoče v skladu s 17. členom zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo). Na podlagi določb tega člena ima taksni zavezanec pravico do povrnitve preveč plačane takse. Postopek za povrnitev se začne na podlagi pisne zahteve taksnega zavezanca, če preveč plačana taksa ne presega 200 točk, v primeru večjih zneskov pa se postopek začne po dolžnosti. O povrnitvi takse odloča organ, ki vodi postopek na prvi stopnji in je pristojen za odločanje. V kolikor želite vračilo zneska (3,55 €, oz 850,00 SIT), ki ste ga v obliki upravnih kolekov prilepili na vlogo, vas p o z i v a m o, da v roku 8 (osem) dni od prejema tega obvestila, pri Pooblaščencu podate pisni zahtevek za povrnitev preveč plačane takse. Ob tem ne pozabite navesti tudi številke računa, na katerega želite prejeti preveč plačani znesek. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026