← Slovenija

Podatki glede službenih telefonov za občinski svet - IPRS

Podatki glede službenih telefonov za občinski svet + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.11.2012 Številka: 0712-1/2012/3545 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 16.11.2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je svetnica na seji občinskega sveta zastavila vprašanje glede službenih mobilnih telefonov. Prosila je tudi za seznam oseb, ki imajo službeni telefon ter za izpis klicev za telefonske številke, katerih znesek je v mesecu septembru 2012 presegal 30€. Zanima vas, ali ji lahko te podatke posredujete? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč.
  3. odst.
  4. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec pojasnjuje, da v okviru svojih pristojnosti občinski svet odloča tudi o razpolaganju z občinskim premoženjem in ima torej pravico biti seznanjen z določenimi podatki glede občinskega premoženja. Glede plačil službenih telefonov zaposlenih na občini Pooblaščenec pojasnjuje, da ta seveda predstavljajo odhodek v proračunu občine, kar posredno predstavlja način razpolaganja s premoženjem občine. Pooblaščenec pri tem opozarja, da posamezniki uživajo komunikacijsko zasebnost tudi na telefonih, za katere stroške ali del stroškov krije delodajalec. Temu sledi tudi ZEKom, ki naročniku omogoča zgolj pridobitev takšne stopnje členitve računa, na kateri so prekrite zadnje tri števke telefonske številke. Pooblaščenec še opozarja na načelo sorazmernosti, ki v
  6. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in obdelujejo in zaključuje, da lahko v konkretnem primeru občinskemu svetu sicer posredujete podatke o imetnikih službenih telefonov (ne gre za varovane osebne podatke) in skupnem znesku namenjenem za uporabo teh telefonov (tudi po posameznem znesku), nikakor pa se ne kaže kot sorazmerno posredovanje izpiska klicev (razčlenjeni račun višje stopnje) za posamezne službene telefonske številke, saj skladno z načelom sorazmernosti za posredovanje teh podatkov ni izkazane potrebe. Delodajalec (še manj pa v tem primeru občinski svet) ni upravičen ugotavljati, koga in kdaj je posameznik klical in kdo in kdaj je klical njega. O b r a z l o ž i t e v: Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje
  7. čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Osebne podatke v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodi tudi občina, se v skladu s prvim odstavkom
  8. člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Pooblaščenec nadalje dodaja, da je občinski svet, v skladu z
  9. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet odloča tudi o razpolaganju z občinskim premoženjem in ima torej pravico biti seznanjen z določenimi podatki glede občinskega premoženja. Pooblaščenec na tem mestu opozarja na načelo sorazmernosti, ki v
  10. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in obdelujejo. Glede plačil službenih telefonov zaposlenih na občini Pooblaščenec pojasnjuje, da ta seveda predstavljajo odhodek v proračunu občine, kar posredno predstavlja način razpolaganja s premoženjem občine. V tem delu bi torej lahko rekli, da gre za enega izmed vidikov nadzora dela občinske uprave v zvezi z izvrševanjem proračuna, ki ga sprejema občinski svet. Pooblaščenec pri tem poudarja, da imena uporabnikov službenih telefonov v vašem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbence, ki telefon uporabljajo za namene izvrševanja službenih dolžnosti in obveznosti. Ker se vaše vprašanje nanaša tudi na izpiske klicev Pooblaščenec nadalje opozarja, da gre v primeru izpisa klicanih in klicočih telefonskih številk, ki se nanašajo na določeno službeno telefonsko številko, nedvomno za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih, poleg tega pa pridobivanje izpisa klicanih in klicočih telefonskih številk pomeni tudi obdelavo podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. Takšni podatki zato v skladu z Ustavo Republike Slovenije uživajo dvojno varstvo, in sicer varstvo tajnosti pisem in drugih občil po
  11. členu Ustave Republike Slovenije in tudi varstvo osebnih podatkov po
  12. členu Ustave RS. Pooblaščenec pa ne glede na zgoraj navedeno opozarja, da je delodajalec kot naročnik telefona na podlagi
  13. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 43/2004, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZEKom) upravičen do pridobitve t.i. razčlenjenega računa, do katerega ima kot imetnik telefonske številke tudi edini pravico. Iz takšne osnovne stopnje razčlenitve računa bo tako za posamezno telefonsko številko razvidno število klicev, trajanje teh klicev, število obračunskih enot ter znesek, ki bo razviden ločeno za: notranje klice, mednarodne klice, klice v mobilna javna komunikacijska omrežja, klice premijskih storitev ter za prenos podatkov. Po mnenju Pooblaščenca bo takšna osnovna stopnja razčlenitve računa v večini primerov delodajalcu dala dovolj podatkov za presojo upravičene uporabe službenega telefona s strani posameznega uporabnika, po drugi strani pa bo tudi v zadostni meri zavarovana posameznikov zasebnost, saj delodajalec na podlagi takšne razčlenitve računa ne bo mogel ugotoviti, s katerimi tel. številkami je komuniciral posamezni uporabnik. Pooblaščenec pri tem še dodaja, da po izrecni določbi sedmega odstavka
  14. člena ZEKom izda operater razčlenjeni račun višje stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno soglasje te osebe. Pooblaščenec vas kot delodajalca tudi opozarja, da mora biti vsaka oblika nadzora, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti vnaprej utemeljena v internih aktih in sorazmerna z zasledovanimi cilji. Ker navajate, da pravilnika o uporabi službenih telefonov še niste sprejeli, vam svetujemo, da to nemudoma storite. Glede na vse navedeno je pooblaščenec mnenja, da je treba v skladu z načelom sorazmernosti v vsakem posameznem primeru ugotavljati ali za navedeni namen izvajanja svojih pristojnosti občinski svet res potrebuje zahtevane podatke. Pooblaščenec tako zaključuje, da v konkretnem primeru lahko občinskemu svetu sicer posredujete podatke o imetnikih službenih telefonov in skupni znesek namenjen za uporabo teh telefonov, nikakor pa ne smete posredovati izpiske klicev (razčlenjeni račun višje stopnje) za posamezne službene telefonske številke, saj skladno z načelom sorazmernosti za posredovanje teh podatkov ni izkazane potrebe. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.