Podatki iz zemljiške knjige kot odprti podatki - IPRS

Podatki iz zemljiške knjige kot odprti podatki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.04.2021 Številka: 07121-1/2021/807 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali se podatki, ki ji pridobite iz zemljiške knjige, ki je javna evidenca, lahko nadalje uporabljajo neomejeno (za kakršen koli zakonit namen) ali so subjekti omejeni pri uporabi takšnih podatkov. Zanima vas, ali se tovrstni podatki lahko štejejo tudi za t.i. odprte podatke (https://podatki.gov.si/posredovanje-podatkov/kaj-so-odprti-podatki) in zakaj ja oziroma ne. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 in naslednji; v nadaljevanju ZZK-1) v
8. členu uvodoma določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Načelo javnosti je tudi eno temeljnih načel, ki jih določa ZZK-1, in skladno z njim so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni (
9. člen). Javnost podatkov iz glavne knjige –
10. do
11. člen ZZK-1 Skladno s
12. členom ZZK-1 so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige pa je urejen v
13. členu ZZK-1, po katerem mora biti vsakomur prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige: vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (redni izpis iz zemljiške knjige), prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (zgodovinski izpis iz zemljiške knjige), podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov: o stanju postopka, o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu. Zgoraj navedeni podatki so torej absolutno javni, vendar pa je način dostopa do teh podatkov, kot bo razvidno iz nadaljevanja tega mnenja, deloma omejen. Način izvrševanja javnosti zemljiške knjige Na podlagi ZZK-1 sprejet Pravilnik o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11 in 55/11) v prvem odstavku
14. člena določa, da mora biti javni dostop do podatkov iz prvega odstavka
15. člena ZZK-1 prek portala e‑ZK omogočen po teh iskalnih parametrih: do rednega ali zgodovinskega izpisa: po identifikacijskem znaku ali ID nepremičnine, do podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena zakona: po ID te izvedene pravice ali pravnega dejstva, do podatkov iz
16. točke prvega odstavka
17. člena zakona: po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka. Drugi odstavek
18. člena Pravilnika o zemljiški knjigi pa določa, da mora biti računalniški izpis podatkov iz prejšnjega odstavka omogočen tako, da poizvedba po izbranem iskalnem parametru vrne PDF datoteko z vsebino iskanega izpisa. Drugačno pridobivanje podatkov, kot je navedeno v zgoraj opisanih določbah, po ZZK-1 ter Pravilniku o zemljiški knjigi ni predvideno. Podatke iz zemljiške knjige se sme uporabljati, a uporaba ni povsem prosta oziroma neomejena. Črpanje in nadaljnja uporaba teh podatkov je omejena zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, saj med drugim določbi
19. člena in 199.a člena ZZK-1 predvidevata omejitve javnosti zemljiške knjige. Predviden (omejen) način dostopanja do podatkov in kasnejše ponovne uporabe med drugim služi varovanju osebnih podatkov posameznikov. člen ZZK-1 v prvem odstavku tako določa, da določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč. V drugem odstavku je določeno, da nima nihče pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Informacijski pooblaščenec glede na vse navedeno zaključuje, da so omejitve dostopa in nadaljnje uporabe podatkov iz zemljiške knjige natančno predvidene v ZZK-1 in Pravilniku o zemljiški knjigi, vključno s prejemanjem podatkov v obliki PDF datotek. Zaradi takšnega načina črpanja podatkov (tudi tehnična omejitev izpisov v PDF obliki) je jasno, da ne gre za odprte podatke, ki jih zavezanci za dostop in ponovno uporabo (podatkov) v javnem sektorju objavijo »v skladu z odprtimi standardi ter jih s tem dajo na voljo za kakršnokoli ponovno uporabo brez tehničnih ali licenčnih omejitev.« Omejitve – tako tehnične kot zakonske – smo predstavili v zgornjih odstavkih tega mnenja. Za morebitno drugačno izvrševanje pravice do dostopa do javnih podatkov iz zemljiške knjige ter ponovno uporabo podatkov pa vam svetujemo, da se obrnete na samo zemljiško knjigo. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026