← Slovenija

Podatki, ki jih lahko delodajalec pridobi za izračun nadomestila za začasne odsotnosti iz dela - IPRS

Podatki, ki jih lahko delodajalec pridobi za izračun nadomestila za začasne odsotnosti iz dela + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.02.2016 Številka: 0712-1/2016/441 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da menjate službo in vas zanima, ali je novi delodajalec upravičen od vas zahtevati podatke o plači in opravljenih urah (obrazec ER 28) v preteklem letu pri bivšemu delodajalcu. Razložili so vam, da se ti podatki potrebujejo za izračun bolniške, v kolikor jo boste imeli zaradi nege otroka oz. v kolikor bo vaša bolniška odsotnost trajala več kot 30 dni.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.O b r a z l o ž i t e v:Zakon o varstvu osebnih podatkovPooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je ZVOP-1 sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so namenjeni vključitvi v dopustno zbirko osebnih podatkov. Uporaba ZVOP-1 v konkretnem primeru:Splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, je urejena v
  6. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika . Področni zakon v smislu
  7. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1). Določba prvega odstavka
  8. člena ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR-1 tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR-1 na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
  9. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zakonsko podlago za zbiranje (obdelavo) osebnih podatkov delavcev predstavlja tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV), ki določa evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV. Te so izrecno določene v
  10. členu tega zakona,
  11. člen pa določa še njihovo vsebino. Navedeno pomeni, da lahko zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon ali so ti potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem.V konkretnem primeru pa moramo pogledati Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006, ZZVZZ-UPB-3), ki v
  12. členu določa, da zavarovancu pripada nadomestilo plače zaradi nege ožjega družinskega člana od prvega dne zadržanosti od dela. V
  13. členu predmetnega zakona je določeno, da je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Več o uveljavljanju pravice do nadomestila si lahko preberete v brošuri ZZZS, ki je objavljena na spletni strani http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/204cd87fe006471dc1257528004955f4/$FILE/2015%20ZZZS_Pravica%20do%20nadomestila%20pla%C4%8De.pdf v kateri so navedene tudi vse pravne podlage, ki so osnova za izračun nadomestila za primer odsotnosti od dela. V brošuri je med drugim zapisano, kdo (zavod ali delodajalec) je delavcu dolžan zagotoviti nadomestilo plače v primeru odsotnosti od dela. V primeru, da mora nadomestilo zagotoviti delodajalec, mora razpolagati s podatki, ki mu omogočajo izračun nadomestila – podroben opis je naveden v brošuri, pravna podlaga pa že zgoraj omenjeni
  14. člen ZZVZZ. Pri izračunu navedenega nadomestila si delodajalci lahko pomagajo z obrazcem ER-28 (prosto dostopen na spletu), iz katerega so razvidni podatki o številu ur, ki jih je delavec opravil v preteklem letu, ter o višini bruto prejemkov delavca v preteklem letu. Omenjeni podatki so potrebni za pravilen izračun nadomestila za bolniško odsotnost. Te podatke morajo delodajalci posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). V primeru, ko je plačnik tega nadomestila ZZZS, je namreč osnova za izračun nadomestila povprečna plača v preteklem letu, povečana za določen koeficient. Brez podatkov iz obrazca ER-28 torej ni mogoč pravilen izračun nadomestila za odsotnost. Iz navedenega je razvidno, da je posredovanje podatkov, ki jih vsebuje obrazec ER-28, potrebno zaradi uresničevanja pravic (delavca) iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem v smislu določbe
  15. odstavka
  16. člena ZDR-1, kar pomeni, da navedena določba ZDR-1 predstavlja zakonsko podlago za obdelavo delavčevih osebnih podatkov iz obrazca ER-
  17. Obrazec ER 28 sicer ni ne predpisan ne obvezen (termin pa se še vedno uporablja za podatke o plači in opravljenih urah, ki jih potrebuje delodajalec za izračun bolniške osnove), zato za enake namene zadošča potrdilo bivšega delodajalca o vaši letni bruto plači in urni obveznosti. IP poudarja, da je delodajalec do vaših osebnih podatkov na obrazcu ER-28 upravičen šele takrat, ko nastopijo okoliščine (npr. nega ožjega družinskega člana), zaradi katerih navedene osebne podatke potrebuje.V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.