Podatki, ki nastanejo ob snemanju sej, sestankov, predavanj in drugih dogodkov - IPRS

Podatki, ki nastanejo ob snemanju sej, sestankov, predavanj in drugih dogodkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.03.2021 Številka: 07120-1/2021/85 Kategorije: --> Kategorije: Biometrija, Definicija OP, Fotografije kot OP, Snemanje sej in javnih dogodkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje glede obravnave določenih podatkih in sicer je kot pojasnjujete v zadnjem letu prišlo do velikega porasta uporabe platform za videokonference in sodelovanje na daljavo. Za določene potrebe, kot npr za. izdelavo zapisnikov in izobraževanja, se ta srečanja (delovni sestanki, seje, predavanja,…) lahko tudi snemajo. Ob tem se vam postavlja vprašanje, kako obravnavati določene elemente, ki jih vsebujejo posnetki (video podobe obraza, glas sodelujočih,…). Zanima vas, ali se jih obravnava kot biometrične elemente in kako, posebej izpostavljate glas na sestanku, ki v osnovi ni vezan na nek drugi enoznačni identifikator. Dodatna vas zanima tudi, ali je tak avdio/video zapis informacija javnega značaja? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da opredelitev pojma biometrični podatki podaja
8. točka člena 4 Splošne uredbe in sicer „biometrični podatki“ pomenijo osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki. Zgolj posnetek glasu ali podobe posameznika torej sam po sebi še ne predstavlja biometričnega podatka, temveč lahko iz teh podatkov nastane, ko se nad temi podatki izvedejo določeni tehnični postopki, katerim je skupno, da se iz podob glasu, posnetkov posameznika, drugih njegovih telesnih ali vedenjskih značilnosti (kot so npr. prstni odtisi, obraz, DNA, podoba mrežnice ali šarenice, način tipkanja itd.) »izvlečejo« oziroma izračunajo edinstvene značilnosti posameznika, ki so praviloma lastne samo njemu. Rezultat takšnih postopkov se običajno imenuje biometrični vzorec ali predloga (angl. template). V primeru podobe obraza se v tem postopku npr. upošteva razdalja med očmi, razdalja med očmi in usti ter druge vrednosti, iz kateri se tvori unikatna biometrijske predloga, ki se nato v sklop izvajanja biometrijskih ukrepov primerja s predloženimi dejanskimi podatki (podobo obraza, prstnim odtisom in podobno. Več informacij o biometriji je na voljo v naših smernicah o izvajanju biometrijskih ukrepov, ki so na voljo na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Biometrija_-_smernice.pdf Dodatna pojasnila podaja uvodna določba Splošne uredbe št. 51, v kateri je navedeno, da se obdelava fotografij ne bi smela sistematično šteti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, saj spadajo v opredelitev biometričnih podatkov le, kadar so obdelane s posebnimi tehničnimi sredstvi, ki omogočajo edinstveno identifikacijo ali avtentikacijo posameznika. Glede na navedeno podoba obraza ali glas na posnetku sam po sebi še ne predstavlja biometrijskih osebnih podatkov (posebne vrste osebnih podatkov), vsekakor gre pa za osebne podatke, zato je za njihovo zbiranje ter druge obdelave potrebno spoštovati določbe Splošne uredbe. Glede vašega drugega vprašanja moramo pojasniti, da IP ni pristojen za podajo mnenj o tem, ali je določena informacija tudi informacija javnega značaja (IP ima vlogo pritožbenega organa v konkretnih postopkih), lahko pa na splošno pojasnimo, da pri avdio/video zapisih sestankov, sej in podobnih srečanj ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja samo po sebi, izjemoma pa lahko kdaj postane javna s testom interesa javnosti. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026