Podatki lastnika nepravilno parkiranega vozila na zasebnem zemljišču - IPRS

Podatki lastnika nepravilno parkiranega vozila na zasebnem zemljišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.01.2022 Številka: 07121-1/2022/56 Kategorije: --> Kategorije: Policijski postopki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je na parkirišču v zasebni lasti vašega podjetja nekdo neupravičeno parkiral svoje vozilo za tri tedne, pri čemer je receptorki na zapornici povedal, da je zmenjen za sestanek, parkiral na vašem parkirišču in snel registrske tablice. Od policije ste želeli pridobiti osebne podatke lastnika vozila po registrski oznaki vozila, vendar je policija vašo prošnjo zavrnila, češ da niste izkazali pravnega interesa. Prosite nas za pojasnilo, kako lahko pridete do podatkov o lastniku vozila, saj vam je nastala škoda, ko je oseba parkirala na vašem parkirišču brez plačila parkirnine. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
8. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Policija mora glede na zgoraj navedeno imeti ustrezno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov o lastniku motornega vozila. Policija sme osebne podatke pridobivati iz evidence registriranih vozil na podlagi prvega odstavka
9. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljevanju ZMV-1). Četrti odstavek
10. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZNPPol) pa vsebuje določbo, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi. Glede na opis v vašem zaprosilu za mnenje sklepamo, da je policija skladno s četrtim odstavkom
11. člena ZNPPol od vas zahtevala, da izkažete pravni interes, česar pa po presoji policije niste uspeli izkazati. Pri tem vam pojasnjujemo, da IP glede takšne odločitve policije ni pritožbeni organ, zato bi se za presojo omenjene odločitve kvečjemu lahko obrnili na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Omenimo pa lahko še dve možnosti pridobivanja podatkov o lastniku motornega vozila. Če bi razpolagali z izvršilnim naslovom, bi lahko določene osebne podatke zahtevali tudi na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZIZ). Ta v šestem odstavku
12. člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo posredovati določene (v zakonu opredeljene) podatke. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Vendar se zdi, da bi v vašem primeru brez podatka o lastniku vozila težko prišli do izvršilnega naslova, zato ta pot za vas najbrž ne bi prišla v poštev. Naslednja možnost, ki obstaja, pa je pridobivanje osebnih podatkov na podlagi prvega odstavka
13. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv), ki je za upnika, ki ne razpolaga z izvršilnim naslovom, praktično edina možnost za pridobivanje osebnih podatkov potencialnega dolžnika. V omenjeni določbi ZOdv je zapisano, da »[n]e glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.« Za pridobivanje podatkov po tej poti bi torej potrebovali odvetnika, poudariti pa je treba, da mora odvetnik v takšnem primeru izkazati, da osebne podatke potrebuje za delovanje »v posamični zadevi«, torej mora izkazati, da podatke potrebuje za uveljavljanje pravic ali koristi svoje stranke. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026