← Slovenija

Podatki o avtorskih in podnajemnikih pogodbah - IPRS

Podatki o avtorskih in podnajemnikih pogodbah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.11.2007 Številka: 0712-1011/20007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani! Prejeli smo vaše vprašanje z dne 13.
  3. 2007, v katerem nas sprašujete: Ali lahko Zavod za zaposlovanje na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 107/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZPB-UPB1) ter Pravilnika o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Ur. l. RS, št. 21/07 in 30/07, v nadaljevanju Pravilnik) od vašega podjetja zahteva posredovanje podatkov o sklenitvi podjemne/avtorske pogodbe (tudi podatke o plačilu in enotni matični številki pogodbenega partnerja)? Ali je to skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) oziroma, zakaj se za obravnavane podatke ne obrne na Davčni urad Republike Slovenije? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke
  5. odstavka
  6. člena ZVOP-1-UPB1 ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Po določbi
  8. člena Pravilnika mora organizacija oziroma delodajalec zavodu dostaviti obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela na obrazcu »Obvestilo o sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela«, ki je objavljen na spletni strani zavoda in vsebuje podatke o delodajalcu (ime, naslov in matična številka); vrsti pogodbe; osebi, ki je sklenila pogodbo (ime in priimek, EMŠO ter davčna številka), statusu osebe, ki je sklenila pogodbo (zaposlena ali samozaposlena oseba, brezposelna oseba, prijavljena pri zavodu, drug status); trajanju dela in višini plačila, zavod lahko oziroma mora od vašega podjetja zahtevati posredovanje obravnavanih podatkov. Pri tem pa zavod, kljub temu, da obdeluje osebne podatke brez eksplicitne podlage v zakonu (pač pa zgolj v pravilniku, kot podzakonskem predpisu) v smislu
  9. odstavka
  10. člena ZVOP-1-UPB1, ni storil katerega izmed prekrškov, določenih v kazenskih določbah ZVOP-1-UPB1, saj ga k taki obdelavi podatkov zavezuje načelo zakonitosti, kot to izhaja iz
  11. člena v zvezi s
  12. členom ZUP-UPB2, pri čemer. t.i. exceptio illegalis za zavod ne velja in je pravilnik dolžan spoštovati. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
  13. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  14. členu ZVOP-1 in izpeljano v
  15. členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V javnem sektorju vse zgoraj navedeno seveda velja toliko bolj, posebej ob upoštevanju načela, da javni sektor lahko izvaja zgolj tiste naloge, ki so izrecno določene z zakonom, kar je z vidika ZVOP-1-UPB1 določeno v
  16. členu. Ta namreč v
  17. odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  18. člena ZZZPB-UPB1 v zvezi z
  19. točko
  20. odstavka
  21. člena sodi tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. To pomeni, da mora biti v obravnavanem primeru obdelava konkretnih osebnih podatkov določena v zakonu. V zvezi s predmetnim vprašanjem ZZZPB-UPB1 v
  22. členu le določa, da organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom in da morajo zavodu v ta namen poslati: – prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave, – obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, – poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do
  23. januarja za preteklo leto, – obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost. Nadalje morajo organizacije in delodajalci po določilu
  24. člena ZZZPB-UPB1 vsakokrat do
  25. januarja za tekoče leto zavodu posredovati predvidene letne potrebe po kadrih, podatke o številu in strukturi delavcev, katerih delo ne bo več potrebno ter predvideni način njihovega razreševanja; tekoče potrebe in podatke pa posredujejo s spremembami letnih napovedi. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, mora javno objaviti prosto delovno mesto ter izvesti vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve (
  26. člen ZZZPB-UPB1). Pravilnik je na podlagi
  27. člena ZZZPB-UPB1 sprejet z namenom predpisati način in vsebino sporočanja podatkov iz zgoraj predstavljenega
  28. in
  29. ter postopek iz
  30. člena ZZZPB-UPB
  31. Ker ZZZPB-UPB1 v smislu
  32. odstavka
  33. člena ZVOP-1-UPB1 ne določa natančnega nabora podatkov, ki jih je na podlagi omenjenih členov potrebno sporočati, saj v 68.b členu opredeljuje le podatke v zvezi z evidencami, ki jih zavod vodi, Informacijski pooblaščenec posebej opozarja na vprašanje zakonitosti določanja nabora podatkov v Pravilniku. Obdelavo podatkov lahko namreč skladno z
  34. členom Ustava RS določi le zakon, kar pomeni, da je vsako urejanje obdelave osebnih podatkov s podzakonskimi akti, kamor sodi tudi Pravilnik, v nasprotju z Ustavo RS in, posledično, tudi s
  35. odstavkom
  36. člena ZVOP-1-UPB
  37. Vendar se Informacijski pooblaščenec v tovrstno presojo ne more spuščati, saj je kot upravni organ vezan na veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exeptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakoniti podzakonski predpis in tako v konkretnem primeru podzakonskega akta (neskladnega z zakonom ali ustavo) ne uporabijo niti rationae materiae niti ratione personae niti ratione loci niti ratione temporis. Zato morajo upravni organi upoštevati in uporabljati tudi tiste podzakonske predpise, za katere menijo, da niso zakoniti oziroma ustavni. Skladno z določilom
  38. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP-UPB2) velja napisano tudi za področje odločanja Zavoda Republike Slovenije o odločanju pravic na podlagi ZZZPB-UPB1 in drugih podobnih javnopravnih stvareh, ko mora zavod smiselno uporabljati upravni postopek. Temeljno načelo ZUP-UPB2 je namreč tudi načelo zakonitosti, ki od subjektov, ki odločajo po tem zakonu zahteva, da odločajo po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil (
  39. člen ZUP-UPB2). Zakonitost ali legaliteta torej pomeni vezanost organov in drugih subjektov, ki pri odločanju uporabljajo določbe upravnega postopka na predpise. To načelo pomeni tudi, da mora subjekt, ki odloča v upravnem postopku, izvrševati vse predpise in, da ni pooblaščena za presojo skladnosti, niti za izvzetje posameznega predpisa (exceptio illegalis). Zato mora zavod v svojih postopkih odločanja v zvezi dolžnostmi in pravicami, določenimi z ZZZPB-UPB1, katerim uresničevanju so namenjena tudi določila 9.,
  40. ,
  41. in
  42. člena ZZZPB-UPB1, postopati skladno z določili Pravilnika, kljub njegovemu neskladju z ZVOP-1-UPB1, saj zavod ni pooblaščen za presojo skladnosti predpisa z zakonom, niti za izvzetje posameznega predpisa, za katerega meni, da je nezakonit. Glede na določbo
  43. člena Pravilnika, po kateri mora organizacija oziroma delodajalec zavodu dostaviti obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela na obrazcu »Obvestilo o sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela«, ki je objavljen na spletni strani zavoda in vsebuje podatke o delodajalcu (ime, naslov in matična številka); vrsti pogodbe; osebi, ki je sklenila pogodbo (ime in priimek, EMŠO ter davčna številka), statusu osebe, ki je sklenila pogodbo (zaposlena ali samozaposlena oseba, brezposelna oseba, prijavljena pri zavodu, drug status); trajanju dela in višini plačila, napisano pomeni, da zavod lahko oziroma mora od vašega podjetja zahtevati posredovanje obravnavanih podatkov. Pri tem pa zavod, kljub temu, da obdeluje osebne podatke brez eksplicitne podlage v zakonu v smislu
  44. odstavka
  45. člena ZVOP-1-UPB1, pač pa zgolj na podlagi pravilnika, ni storil katerega izmed prekrškov, določenih v kazenskih določbah ZVOP-1-UPB1, saj ga k taki obdelavi podatkov zavezuje načelo zakonitosti, kot to izhaja iz
  46. člena v zvezi s
  47. členom ZUP-UPB
  48. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.