Podatki o bolniškem staležu za delodajalce + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.07.2007 Številka: 0712-613/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec), je dne
- 2007 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da zdravnike v vašem zdravstvenem domu pogosto kličejo delodajalci, ki jih zanima ali so njihovi zaposleni na bolniškem staležu. Zanima vas, ali lahko zdravnik odgovori na takšna vprašanja in kako je v primeru, če zdravstveni dom prejme pisno zahtevo. Poleg tega vas zanima ali lahko delodajalec na enak način pridobi tudi podatke o režimu zdravljenja. V nadaljevanju vam, v skladu z
- členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) in
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04, 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZVOP-1) podajamo neobvezno mnenje. Pri tem vas obveščamo, da je Pooblaščenec problematiko varstva zdravstvenih podatkov delavcev že večkrat obravnaval in oblikoval mnenja tudi za primere, kot je vaš in si jih lahko ogledate na spletni strani http://www.ip-rs.si/, pod št. 0712-478/2007/2 in št. 0712-492/2006/2.
- Podatek o zdravstvenem stanju (kamor nedvomno sodi tudi podatek o koriščenju pravice do odsotnosti oziroma pravice do nadomestila za zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe) posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
- točka
- člena ZVOP-1, za obdelavo katerih zakon v
- členu navaja med drugim tudi naslednje pogoje oziroma predpostavke, ki morajo biti izpolnjeni, da je obdelava (kamor spada tudi zbiranje, razkrivanje, sporočanje, posredovanje…) občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna: - če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom – ta podlaga v primerih kot je vaš praviloma ne pride v poštev; - če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena - ta podlaga v vašem primeru ne pride v poštev ; - če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom – določba se sklicuje na drug zakon, ki specialno ureja zbirke podatkov na področju zdravstva (ZZPPZ). Ta pa ne predvideva sporočanja podatkov o bolniškem staležu.; - če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa – gl. v nadaljevanju.
- Nekatera pravila varovanja osebnih podatkov so določena tudi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, saj Zakon o zdravniški službi v
- členu izrecno določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravnika razreši pacient sam, njegov zakoniti zastopnik ali sodišče. Navedeno pomeni, da osebni ali drug zdravnik ter drug zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec delodajalcu ne sme posredovati nobenih podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih – t.j. svojih pacientov, če tega ne zahteva sodišče ali če pacient v to ni privolil. Podobno izhaja tudi iz določb Zakona o zdravstveni dejavnosti. Kljub temu je potrebno ugotoviti ali kakšen drug zakon dopušča obdelavo obravnavanih zdravstvenih podatkov v smislu določb
- člena ZVOP-
- V primeru obdelave osebnih podatkov zaposlenih je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o delavnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02; ZDR), ki delodajalcu ne daje splošne in široke zakonske podlage za pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje delavca, temveč lahko obdeluje (pridobiva) le podatke o morebitni invalidnosti in kategoriji invalidnosti.Poleg tega
- člen ZDR določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Po določbah
- člena ZDR se kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ter nespoštovanje navodil zdravnika ali opravljanje pridobitnega dela v času bolniške odsotnosti šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.Iz določb
- ter
- člena ZDR izhaja, da je kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje tudi kot obdelava osebnih podatkov, v določenih primerih dejansko potrebna zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zaradi tega se takšna kontrola bolniškega staleža oziroma s tem povezana obdelava osebnih podatkov delavcev v primeru, ko se le ta izvaja ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, z vidika določb ZVOP-1 šteje za zakonito. Takšno kontrolo oziroma s tem povezano zbiranje in posredovanje osebnih podatkov lahko delodajalec opravlja sam, ali pa jo v skladu z določbami
- člena ZVOP-1 zaupa pogodbenemu obdelovalcu, to je fizični ali pravni osebi (npr. zasebnemu detektivu), ki obdeluje osebne podatke v imenu in za računa upravljavca osebnih podatkov (delodajalca). Delodajalec torej ni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca, je pa zaradi morebitnega preverjanja upravičenosti odsotnosti (bodisi sam, bodisi po pooblaščenem detektivu po določbah Zakona o detektivski dejavnosti) upravičen do seznanitve z dejstvom o obstoju bolniškega staleža in režimom gibanja (ne pa tudi režimom zdravljenja). Ključno torej je, ali delavec spoštuje navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju. Brez tega podatka namreč delodajalec ob sumu zlorabe bolniškega staleža ne more ustrezno ukrepati. Potrebno je še opozoriti na določbo
- člena ZDR, kjer je kot temeljna obveznost delavca določena obveznost obveščanja delodajalca kot sledi: »Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti«, kar pa po mnenju Pooblaščenca dodaten argument za to, da je zbiranje nekaterih podatkov o bolniški odsotnosti dopustno.Da gre za podatke, do katerih je delodajalec upravičen, izhaja tudi iz siceršnje obveznosti delodajalca po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je časovno omejeno dolžan financirati zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Delodajalec tako konec meseca za nazaj dobi »bolniški list«, ki mu ga pošlje zdravnik (oziroma ga zagotovi sam delavec), kadar gre za bolniški stalež nad 30 dni, pa odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer je napisano tudi obdobje trajanja bolniškega staleža. To odločbo po navadi delodajalec prejme pred koncem izteka bolniškega staleža. Do teh podatkov bo torej tako in tako prišel (torej ne bi šlo za kršitev načela zakonitosti ali načela sorazmernosti), a z zamikom, kar bi oteževalo njegovo pravico do nadzora. Za izvrševanje te delodajalčeve pa je brez dvoma do podatka o bolniškem staležu in režimu gibanja upravičen že prej.
- Ker gre pri obdelavi podatkov o bolniški odsotnosti za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, je pri tej potrebno upoštevati še strog režim ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov kot ga določata prvi in drugi odstavek
- člena ZVOP-
- Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Iz omenjenih določb izhaja, da posredovanje podatkov po telefonu ni dopustno, saj na tak način izvajalec zdravstvenih storitev oziroma zdravstveno osebje, ne more z gotovostjo preveriti identifikacije delodajalca. Pooblaščenec meni, da bi bilo dopustno sporočanje podatkov samo preko klasične pošte ali e-pošte (v slednjem primeru ob izpolnjevanju pogojev iz obravnavanega člena). Pri tem lahko izvajalec zdravstvenih storitev v skladu z
- členom ZVOP-1 delodajalcu zaračuna stroške posredovanja podatkov.Sklepno: Na podlagi zgornjih navedb lahko povzamemo, da zdravnik lahko delodajalcu na način, ki ne bo omogočil nepooblaščenega seznanjanja z osebnimi podatki, sporoči podatek o tem, ali je zaposleni (upravičeno) zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe (ki je nastala pri delu ali izven) ter koliko časa in mu zaračuna stroške posredovanja (slednjega seveda ne zdravnik sam, pač pa izvajalec pri katerem je zaposlen). , ni pa zdravnik tega dolžan storiti. Na tem mestu pa opozarjamo še na posredovanje podatkov po telefonu. V takšnem primeru komunikacije identiteta upravičenega prejemnika ni zagotovljena v zadostni meri. Upravljavec zbirke (oz. zdravnik v tem primeru) mora sam presoditi in vedeti ali informacijo res posreduje upravičeni osebi. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026