← Slovenija

Podatki o delnicah NKBM v časopisu - IPRS

Podatki o delnicah NKBM v časopisu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.12.2007 Številka: 0712-1128/2007/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 19.
  3. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da je v časopisu Večer z dne
  5. 2007, v članku »Kdo vse je želel za 50 tisoč evrov delnic Nove KBM«, objavljen spisek fizičnih oseb, med katerimi ste tudi vi (ime in funkcija) ter vaš oče. Menite, da gre za poseg v vaše in v očetovo zasebno življenje, zato nas prosite za mnenje. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  9. Pooblaščenec meni, da lahko novinar v skladu s pravico do svobode izražanja v svojih člankih uporabi mnenja in ugotovitve, o katerih sklepa na podlagi podatkov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov brez osebne privolitve posameznika. Takšno delovanje je zakonito oz. ni v nasprotju z določbami ZVOP-
  10. Posameznik pa ima ne glede na to, v primeru, da bi s tem nastale druge oblike kršitev osebnostnih pravic (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, ki so varovane v
  11. čl. Ustave RS) možnost sodnega varstva, ki pa ne sodi v pristojnost Pooblaščenca.
  12. Pooblaščenec poudarja, da ne morete preprečiti objave osebnih podatkov v delniški knjigi, ki jo vodi KDD, saj je delniška knjiga v skladu s
  13. členom ZNVP javna knjiga. O b r a z l o ž i t e v:
  14. Dopustnost objave osebnih podatkov delničarjev ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  15. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006). Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj informacijsko zasebnost. Gre za tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. ZVOP-1 je v tem smislu splošni zakon, za varovanje osebnih podatkov na posameznih specifičnih področjih pa so v povezavi z ZVOP-1 enako pomembni tudi specialni zakoni, kot je v tem primeru predvsem Zakon o nematerializiranih vrednostih papirjih (Uradni list RS, št. 2/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZNVP), ki predstavljajo zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v posameznih primerih. Obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodi časopisna hiša Večer) opredeljuje
  16. člen ZVOP-1, ki v
  17. odstavku določa, da se osebni podatki posameznika lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Obdelava osebnih podatkov po
  18. točki
  19. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave), torej tudi posredovanje osebnih podatkov za objavo časopisu in njihovo objavo. Zahtevano zakonsko podlago za posredovanje in objavo podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ureja Zakon o nematerializiranih vrednostih papirjih (Uradni list RS, št. 2/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZNVP). Ta v
  20. odstavku
  21. člena ZNVP določa, da so vsi podatki, vpisani v delniške knjige oz. knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jih vodi klirinško depotna družba v imenu in za račun izdajatelja (
  22. člen tega zakona), javni, razen podatka o enolični identifikaciji fizične osebe. Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) mora na zahtevo vsake osebe izdati izpisek stanja delničarjev oz. imetnikov imenskih vrednostnih papirjev iz delniške knjige oz. knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jo vodi, s podatki iz prvega odstavka. Podrobnejši postopek izpisa podatkov iz prejšnjih odstavkov določi KDD v pravilih poslovanja. V
  23. odstavku
  24. člena ZNVP pa je določeno, da nihče nima pravice dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralnem registru, ki bi mu omogočal ugotovitev, ali je določena oseba imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, razen v primerih iz
  25. člena. S to določbo je zakonodajalec jasno oz. izrecno določil, da ni mogoče iskati imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi imena in priimka, torej, da bi nekdo ugotovil, katere vse delnice poseduje nek posameznik, oz. podatka o tem, kje vse je posameznik delničar. Dobiti je mogoče zgolj celotno delniško knjigo posamezne družbe, v konkretnem primeru NKBM torej, kdo so lastniki delnic NKBM. V priloženem članku so bili, kot navajate, objavljeni osebni podatki (ime in priimek, ter v nekaterih primerih funkcija) zasebnih vlagateljev, ki so ponudili najvišji možni znesek za posameznega vlagatelja ob prvi javni ponudbi delnic NKBM. Glede na to, da je o tem, kdo je ponudil najvišji možen znesek v okviru javne ponudbe, mogoče sklepati iz vpogleda v podatke delniške knjige NKBM, ki je javna, Pooblaščenec ugotavlja, da gre v tem primeru za zakonsko dopustno obliko obdelave osebnih podatkov. Prav tako bi novinar tudi do podatkov o funkcijah, ki jih imajo ti posamezniki kot javno izpostavljene osebe (politiki, novinarji, direktorji ipd.) oziroma njihovi partnerji, otroci lahko prišel iz objav v medijih, poslovnega registra, spletnih strani posameznih podjetij ipd. V konkretnem primeru je torej novinar pridobil podatke iz javne knjige (imena in priimki vlagateljev) oziroma sklepanja v zvezi z objavami v medijih ali drugih javnih objav in jih objavil v časopisu. Gre torej za izvrševanje ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja, ki sicer ni absolutna, vendar z vidika varstva osebnih podatkov Pooblaščenec v tem primeru ni zaznal nobene kršitve. Kršitev določb ZVOP-1 ni podana, saj gre za podatke, ki so z zakonom določeni kot javni in tako dostopni vsem. V skladu z navedenim Pooblaščenec meni, da lahko novinar uporabi podatke, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov brez osebne privolitve posameznika. Takšno delovanje je v skladu z določbami ZVOP-
  26. Pooblaščenec prav tako poudarja, da ne morete preprečiti objave osebnih podatkov v delniški knjigi, ki jo vodi KDD, saj je delniška knjiga v skladu s
  27. členom ZNVP javna knjiga.
  28. Zakonske možnosti v primeru kršitev osebnostnih pravic Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na razumevanje zasebnosti, ki se je razvilo v sodni praksi, po kateri je treba razlikovati dve skupini oseb, ki zaradi svojega položaja v družbi uživata znatno manjše varstvo zasebnosti. To so absolutne in relativne osebe sodobnega življenja. V prvo skupino spadajo osebe, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno pod drobnogledom javnosti (politiki, uradniki, umetniki, vrhunski športniki ipd.). Relativne osebe sodobnega življenja pa so tiste, ki so pomembne za javnost le začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Relativne osebe sodobnega življenja so med drugim zmagovalci različnih tekmovanj ali prireditev in dobitniki na lotu. Od uvrstitve v določeno skupino je odvisen obseg varovanja osebnostnih pravic. Objave iz zasebnega življenja oseb iz obeh skupin naj bi bilo po načelni praksi sodišč dovoljeno objaviti brez posebne privolitve prizadetega. Vendar pa se sme o relativnih osebah iz sodobnega življenja pisati le v času, ko so zaradi dogodka zanimive za javnost, ne pa tudi po njem. Pri obeh skupinah je treba paziti, da ne zasledujemo zgolj senzacionalističnega in neokusnega navajanja nekoristnih informacij v obliki fotografij ter da ne posežemo v intimno in privatno sfero (Krapež K., Fotografija in osebnostne pravice, Pravna praksa, 16/2005, str. 22). Precedenčni primer za oris stanja na tem področju je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Von Hannover proti Nemčiji. Nemški časopisi so objavili fotografije monaške princese Caroline vonHannover s spremljevalcem v pred širšo javnostjo odmaknjenem prostoru. ESČP je razsodilo, da so časopisne hiše z objavo teh fotografij posegle v Carolinino zasebnost. Pri tem je ESČP izpostavilo, da se princesa pogosto pojavlja na javnih prireditvah, kjer imajo mediji dovolj priložnosti, da naredijo njene posnetke. Zato sodišče ni videlo potrebe, da bi princeso motili v njenem zasebnem življenju. Medije je opozorilo, da objava fotografij ni prispevala k nobeni politični ali javni razpravi (na temo princesinega izvajanja državniških dolžnosti in podobno) in da so z objavo le zadostili radovednosti bralcev v zvezi s podrobnostmi iz princesinega zasebnega življenja. ESČP je izoblikovalo tudi novo stališče, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti odločilen vpliv, ki ga je imela objava informacije (v tem primeru fotografije) na stališča in razprave v splošnem interesu. Pooblaščenec dodatno pojasnjuje, da ne glede na določila ZVOP-1 razkritje osebnih podatkov ali lastnosti posameznika lahko pomeni kaznivo dejanje opravljanja v smislu Kazenskega zakonika (UL RS št. 95/2004, KZ), ki v
  29. členu določa, da se, kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Vendar pa isti člen tudi določa, da se ne kaznuje tistega, ki trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri izvrševanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim razkritjem podatkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  30. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) lahko od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da menite, da vam je bila s takšnim razkritjem podatkov povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
  31. in
  32. člena OZ zahtevate tudi odškodnino. Pooblaščenec omenjene možnosti le navaja in ni pristojen za njihovo tolmačenje, pravno svetovanje ali ugotavljanje, ali je v opisanem primeru dejansko prišlo do kršitve osebnostnih pravic. Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da mora posameznik, ki uveljavlja sodno varstvo za domnevne kršitve osebnostnih pravic, to tudi dokazati. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.