Podatki o delu na domu javnih uslužbencev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.03.2022 Številka: 07120-1/2022/101 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste javna agencija, ki imate sprejet interni pravilnik, ki zaposlenim omogoča, da v določenem obsegu opravljajo delo na domu. Pojasnjujete, da imajo vaši zaposleni možnost opravljati delo na domu po dveh modelih (model A in model B), ki ima vsak svoje specifike glede dni opravljanja dela na domu, fleksibilnosti, razlogih itd. Po modelu B se delo od doma opravlja zaradi posebnih razlogov, kot je bolezen, naravne nesreče in podobno. Za lažji pregled nad sklenjenimi pogodbami o delu na domu in učinkovitejšo organizacijo dela, vodite evidenco zaposlenih s podatki o imenu in priimki javnega uslužbenca; sektorju/oddelku, kjer uslužbenec opravlja delo; po katerem modelu opravlja delo na domu (A ali B); v kakšnem obsegu je javnemu uslužbencu delo na domu odobreno (npr. koliko dni na teden/mesec) in datum, do kdaj je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno izvajanje dela na domu. Zanima vas, ali in na kateri podatki iz evidence bi bili lahko dostopni vsem zaposlenim in kateri morebiti samo osebam, ki jih potrebujejo za organizacijo dela (neposredno nadrejeni, kadrovska služba). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (
- e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1), zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka (f)). Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov. Področna zakona, ki urejata področje varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih, sta predvsem Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1). ZEPDSV v 12. členu določa vrste evidenc, ki jih morajo voditi delodajalci (evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca o izrabi delovnega časa, evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu), v 13., 16., 18. in 20. členu pa njihovo vsebino. ZDR-1 pa v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. IP meni, da morate kot upravljavci osebnih podatkov sami ugotoviti, kateri zaposleni potrebujejo dostop do katerih informacij iz evidence o opravljanju dela na domu za potrebe dela. Določbo prvega odstavka 48. člena ZDR-1 morate torej v konkretnem primeru razlagati funkcionalno, torej glede na okoliščine in potrebe delovnega procesa. IP takšne presoje ne more opraviti, saj vseh teh okoliščin niti ne pozna niti se v neobveznem mnenju vnaprej ne sme opredeljevati do teh vprašanj na tako konkretni ravni. Ob tem pa lahko še dodamo, da lahko poleg določbe prvega odstavka 48. člena ZDR-1 (ki dopušča obdelavo osebnih podatkov glede na potrebe delovnega procesa) upoštevate tudi, da gre v vašem primeru za javne uslužbence, katerih osebni podatki se lahko do določene mere razkrijejo tudi skladno z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Iz določb ZDIJZ sledi, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, pri čemer pa obstajajo tudi izjeme od prostega dostopa, med drugim izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Vendar pa, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). V zvezi z vprašanjem, katere od naštetih informacij so povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca vam priporočamo, da si ogledate prakso (odločbe) IP s področja dostopa do informacij javnega značaja, ki je dostopna na: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/. Izmed kategorij lahko izberete kategorijo Javni uslužbenci in funkcionarji in si morebiti pomagate tudi z iskanjem po ključnih besedah. Žal vam v mnenju ne moremo odgovoriti na vprašanje, kateri podatki bi bili javno dostopni in kateri ne, saj je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede na ustaljeno prakso IP pa lahko na tem mestu navedemo, da bi vprašanje obsega opravljanja dela na domu (npr. število dni na mesec/teden) šteli za podatek, ki je nedvomno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Nenazadnje se ta informacija zapiše tudi v aneks k pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca in je ne moremo šteti za zasebno okoliščino javnega uslužbenca, ki ne bi bila povezana z njegovim delovnim razmerjem. Glede ostalih informacij v evidenci pa, kot rečeno, presodite glede na vse okoliščine konkretnega primera ter prvega odstavka 48. člena ZDR-1 in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026