Podatki o diagnozi in osebni asistenti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.04.2022 Številka: 07120-1/2022/114 Kategorije: --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ima vaš mož redko gensko bolezen in je po odločitvi CSD upravičen do osebne asistence. Odločbo ste posredovali na Zavod, da so lahko zaposlili 3 dodatne osebne asistente. Zavod pa je obvestil te zaposlene osebne asistente, da ima mož to bolezen in jim povedal, da bi lahko dobili poseben dodatek na CSD-ju, če jim vaš mož izroči svoje zdravstvene izvide. To je vašega moža zmotilo, saj ni želel povedati, kakšno bolezen ima, asistenti pa nanj pritiskajo, ker bi želeli dodatek k plači, ki pa je mogoč le, če jim izroči svoje zdravniške izvide. Nazadnje je strokovna delavka Zavoda pisala vašemu možu, da ga prosijo, da jim izroči zdravniške izvide o svoji bolezni, pri čemer se sklicujejo na Pravilnik o osebni asistenci. Zanima vas, ali jim je vaš mož dolžan izročiti svoje zdravstvene izvide, če pa dodelitev pomoči osebne asistence tega ne pogojuje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Kadar osebna asistenca predstavlja posebne obremenitve in odgovornosti izvajalca osebne asistence, so uporabniki osebne asistence izvajalcu osebne asistence dolžni izkazati, da imajo katero od diagnoz, ki je navedena v Pravilniku o osebni asistenci in ki narekuje posebne obremenitve in odgovornosti. Pri vprašanju, kako naj to izkažejo in s katerimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki, pa je treba izhajati iz načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (s posebnim zdravniškim potrdilom; zgolj z vpogledom v dokumentacijo ipd). Obrazložitev Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
- členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage; med drugim je obdelava zakonita, če je podana privolitev posameznika, če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca, za zaščito življenjskih interesov posameznika, zaradi javnega interesa ali zakonitih interesov upravljavca (vse pod določenimi strogimi pogoji). Obdelava zdravstvenih podatkov je urejena še strožje, načeloma je v primerih, kot je vaš, potrebna podlaga v zakonu (gl.
- člen Splošne uredbe). V vašem primeru se postavlja vprašanje, ali je vaš mož kot upravičenec do osebne asistence dolžan zavodu posredovati podatke o redki genski bolezni, da bi asistenti lahko uveljavljali pravico do dodatka za posebne obremenitve in odgovornosti. Na področju izvajanja osebne asistence je treba upoštevati določbe Zakona o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21; v nadaljevanju ZOA) in Pravilnika o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 26/22; v nadaljevanju Pravilnik). Iz ZOA izhaja, da osebna asistenca pomeni »pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo.« Iz ZOA in Pravilnika izhaja, da o upravičenosti do osebne asistence odloči center za socialno delo z odločbo, ki med drugim vsebuje sklope storitev osebne asistence ter navedbo o dolžnosti uporabnika, da bo polovico denarnega prejemka iz prejšnje točke namenil za sofinanciranje osebne asistence izbranemu izvajalcu osebne asistence. Po pridobitvi odločbe CSD uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik in izbrani izvajalec osebne asistence pripravita izvedbeni načrt ter skleneta dogovor o izvajanju storitev osebne asistence.
- člen ZOA določa, da je izvedbeni načrt pisni dogovor o storitvah osebne asistence, ki jih uporabnik potrebuje glede na odločbo centra za socialno delo. Izvedbeni načrt poleg storitev osebne asistence vsebuje tudi opredelitev vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, izbiro enega ali več osebnih asistentov, ki bodo opravljali osebno asistenco pri uporabniku, terminski plan izvajanja osebne asistence ter pravice in obveznosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev. Izvedbeni načrt in dogovor predvidevata, da se izvajalec osebne asistence seznani s podatki, potrebnimi za izvajanje storitev osebne asistence, saj je to nujno potrebno za opredelitev pravic in obveznosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev. Glede samega izvajanja osebne asistence je izvajalec osebne asistence upravičen najmanj do podatkov, ki so nujni za izvajanje pomoči pri opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje svoje invalidnosti. Dogovor o izvajanju storitev osebne asistence iz
- člena Pravilnika med drugim vsebuje: dolžnost sporočanja vseh sprememb, ki vplivajo na izvajanje osebne asistence; določitev medsebojnih pravic in odgovornosti in ukrepe zaradi kršitev dogovora; druge določbe, ki so pomembne za izvajanje osebne asistence. Iz navedenega sledi, da uporabnik izvajalcem osebne asistence že po naravi stvari mora razkriti določene svoje osebne podatke, ni pa nujno, da mora na podlagi navedenih določb sporočiti tudi natančne diagnoze, razen če je to bistveno za izvajanje storitve osebne asistence. Nadalje pa IP ugotavlja, da izvajalec osebne asistence skladno z
- členom Pravilnika z ministrstvom sklene pogodbo, ki med drugim vsebuje tudi način financiranja ter druge določbe, ki so pomembne za izvajanje osebne asistence. Prvi odstavek
- člena Pravilnika določa, da so stroški, povezani z delom osebnih asistentov, stroški, povezani z izvajanjem osebne asistence, ki jo izvajajo osebni asistenti. V tretjem odstavku
- člena Pravilnika je konkretno opredeljeno, da med upravičene stroške dela za zaposlene osebne asistente spadajo naslednji stroški: (…)
- dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v višini največ 15 % urne postavke osnovne plače za osebne asistente za čas, ko izvajajo storitve osebne asistence z uporabniki, ki z zdravstveno dokumentacijo izvajalcu osebne asistence izkažejo, da imajo diagnosticirano amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), ali se hranijo preko perkutane endoskopske gastrostome ali preko nazogastrične sonde, ali imajo traheostomo, ali potrebujejo dihalni aparat 24 ur na dan, ali komunicirajo neverbalno preko komunikatorja. člen ZOA določa, da morajo izvajalci osebne asistence za uporabnike zagotavljati osebno asistenco v skladu z odločbo in izvedbenim načrtom; storitev ne morejo odkloniti, saj jih zavezuje izvedbeni načrt, dogovor in pogodba z ministrstvom. Zato so, v kolikor gre za posebne obremenitve in odgovornosti, upravičeni tudi do dodatka. IP meni, da v kolikor osebni asistenti izvajajo storitve osebne asistence, ki predstavljajo posebne obremenitve in odgovornosti, so upravičeni tudi do določenih podatkov, ki opravičujejo dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti. točka
- člena Pravilnika sicer določa, da uporabniki z zdravstveno dokumentacijo izvajalcu osebne asistence izkažejo določeno diagnozo, vendar IP meni, da navedena določba ne določa jasno, katere osebne podatke iz zdravstvene dokumentacije in na kakšen način so izvajalci osebne asistence upravičeni. V nasprotju z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (
- člen Splošne uredbe) bi namreč bilo, da bi od uporabnika zahtevali na primer kopijo celotne zdravstvene dokumentacije, saj je tveganje za zasebnost in varstvo osebnih podatkov posameznikov v tem primeru preveliko; ne ve se namreč, kaj bi se s tako posredovano zdravstveno dokumentacijo nato dogajalo, kam bi jo osebni asistenti morebiti posredovali (morda ministrstvu zaradi izvajanja izplačil ali redno poročanje) in podobno. Skladno z načelom sorazmernosti in obveznostjo zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, bi moral zakonodajalec predvideti načine zagotavljanja ustreznih podatkov zaradi upravičenosti osebnih asistentov do dodatka za posebne obremenitve in odgovornosti. Ker zakonodajalec tega ni predvidel, je po mnenju IP treba najti ustrezen način posredovanja potrebnih podatkov, ki ni tako invaziven, kot je kopiranje in posredovanje celotnih diagnoz in vse zdravstvene dokumentacije ter izvidov ministrstvu in izvajalcu. Eden od načinov zagotavljanja sorazmernosti obdelave osebnih podatkov je, da bi uporabnik od zdravnika pridobil potrdilo o tem, da ima diagnozo iz
- točke
- člena Pravilnika (pri tem niti ne bi bila nujna navedba konkretne diagnoze), pri čemer se je treba zavedati, da ni nujno, da zdravnike k izdaji takšnega potrdila zavezuje kakršen koli predpis. Po drugi strani bi lahko zadoščalo, da se osebnemu asistentu omogoči vpogled v relevantno dokumentacijo (zgolj v omejenem delu, kjer je razvidna diagnoza) in se v dogovoru med uporabnikom in izvajalcem navede zgolj podatke, ki so pomembni za izvajanje osebne asistence s posebnimi obremenitvami in odgovornostmi. Res je, da je ministrstvo nato upravičeno preverjati zakonitost izplačila dodatka, vendar lahko v prvi vrsti zadošča podatek iz dogovora med izvajalcem in uporabnikom, v drugi vrsti pa lahko v reviziji poslovanja naknadno preveri upravičenost in zahteva podatke od uporabnika. Kopičenje osebnih podatkov, posebej zdravstvenih podatkov, je za zasebnost in pravico do varstva osebnih podatkov nevarno in ustvarja možnost zlorab. IP torej meni, da kadar osebna asistenca predstavlja posebne obremenitve in odgovornosti izvajalca osebne asistence, so uporabniki osebne asistence izvajalcu osebne asistence sicer dolžni izkazati, da imajo katero od diagnoz, ki je navedena v Pravilniku o osebni asistenci in ki narekuje posebne obremenitve in odgovornosti. Pri vprašanju, kako naj to izkažejo in s katerimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki, pa je treba izhajati iz načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (s posebnim zdravniškim potrdilom; zgolj z vpogledom v dokumentacijo ipd). V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026