Podatki o dolžnikih občine za občinski svet - IPRS

Podatki o dolžnikih občine za občinski svet + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.12.2009 Številka: 0712-541/2009/2 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov članom občinskega sveta o poimenskem seznamu dolžnikov občine in ali so lahko ti podatki predmet debate na javni seji. Kot navajate, so svetniki Občinskega sveta Občine Krško predlagali, da se jim posreduje podatke o vseh terjatvah Občine Krško, ki so starejše od 6 mesecev, in sicer kdo je dolžnik, kakšni so zneski dolga, datum zapadlosti terjatve in kako se za posamezen primer vodijo postopki izterjave oz. v kakšni fazi reševanja je posamezen primer? V zvezi s tem vas zanima, ali je Občinski svet občine Krško upravičen zahtevati takšne podatke, glede na to, da ima Občina Krško organ nadzora, to je nadzorni odbor, zlasti pa ali lahko občinskemu svetu v obliki tabele posredujete tudi podatke o imenih in priimkih ter naslovih dolžnikov, ker gre za osebne podatke. Te osebe so, kot navajate, dolžne praviloma na podlagi odločb Centra za socialno delo Krško, najemnin za stanovanja, kupnin za stanovanja, določenih tekočih stroškov ter tudi na podlagi sklepov o dedovanju, kjer je občina Krško priglasila terjatev zaradi doplačevanja domske oskrbe. Tabelo z zahtevanimi podatki lahko, kot navajate, prikažete tudi tako, da osebne podatke skrijete in občinskemu svetu predstavite samo izvor terjatve, višino terjatve in stanje postopka (na primer ali je terjatev v izvršbi, ali se poplačuje ali je bila odpisana itd). V tem primeru namreč, kot še pojasnjujete, ne gre za porabo javnih sredstev, temveč za dolgove konkretnih fizičnih in pravnih oseb.Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInf) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Iz vašega opisa primera izhaja, da za namene navedenega dela občinskega sveta zadošča seznanitev članov občinskega sveta z anonimiziranimi podatki o terjatvah občine, ter da ni izkazane potrebe po posredovanju osebnih podatkov dolžnikov z imeni in priimki ter naslovi posameznih dolžnikov. Vsekakor je treba v skladu z ZVOP-1 in ZLS vsak primer presojati posebej in bi v drugačnih okoliščinah za posamezne morebiti sporne ali drugače izpostavljene probleme glede izterjave lahko prišlo do primera, ko bi za posameznega dolžnika morda lahko bilo upravičeno, da se člani občinskega sveta seznanijo tudi z osebnimi podatki, ne pa avtomatično za vse dolžnike.Pooblaščenec pri tem ne glede na to, da ZLS tega določila izrecno ne vsebuje, posebej opozarja, da so člani občinskega sveta v skladu z ZVOP-1 dolžni in upravičeni uporabljati osebne podatke, s katerimi se seznanijo pri svojem delu svetnika, izključno za te namene. Torej niso brez druge izrecne pravne podlage upravičeni teh podatkov posredovati naprej tretjim osebam, medijem ipd. (izjema so pri tem npr. podatki, ki predstavljajo informacije javnega značaja). O b r a z l o ž i t e v:Splošna določila glede obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor nedvomno sodijo tudi občine, je Pooblaščenec podrobneje pojasnil v različnih mnenjih, ki so vam na voljo na spletnih straneh Pooblaščenca: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ Zato vam v nadaljevanju pojasnjujemo podrobneje le stališče Pooblaščenca za konkretni primer.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani občinskega sveta je v konkretnem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09; ZLS) v povezavi z ustreznimi podzakonskimi akti in z akti posamezne občine. ZLS tako naloge in pristojnosti občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, določa v
6. členu, v skladu s katerim je občinski svet med drugim pristojen za: - sprejemanje občinskega proračuna in zaključnega računa; - nadzorovanje dela župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; - odločanje o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z ZLS drugače določeno; - imenovanje in razreševanje članov sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; - ter odločanje o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. Nedvomno je za izvajanje vseh navedenih in drugih nalog, ki jih občinskemu svetu nalagajo zakoni ter statut občine občinski svet po naravi stvari kot organ občine upravičen do seznanitve z osebnimi podatki, ki jih v skladu s posameznimi pravnimi podlagami obdeluje občina in, ki se nanašajo na posamezne zadeve v obravnavi občinskega sveta. ZLS pa pri tem izrecno ne določa pristojnosti članov občinskega sveta do pridobivanja osebnih podatkov, kot je to navedeno za člane nadzornega sveta občine v
7. členu ZLS. Pri tem je prav tako pomembno, da se v vsakem konkretnem primeru o konkretnem obsegu osebnih podatkov, ki se obdelujejo za te namene upošteva načelo sorazmernosti, ki v skladu s
8. členom ZVOP-1 pomeni, da morajo biti podatki, ki se na podlagi posamezne pravne podlage obdelujejo vedno ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedene terjatve občine do posameznikov predstavljajo prihodek v proračunu občine, zato neučinkovito vodenje postopkov izterjave ali drugi podatki, ki izhajajo iz zahtevanih podatkov, pomenijo zmanjšanje prihodkov v občinskem proračunu, kar posredno predstavlja način razpolaganja s premoženjem občine. Gre torej za enega izmed vidikov nadzora dela občinske uprave v zvezi z izvrševanjem proračuna, ki ga sprejema občinski svet. Občinski svet je v skladu z
9. členom ZLS za takšen nadzor pristojen. Pri tem pa je v skladu z načelom sorazmernosti treba v vsakem posameznem primeru ugotavljati ali za navedeni namen izvajanja svojih pristojnosti občinski svet res potrebuje osebne podatke ali zadoščajo podatki, ki so v anonimizirani obliki. Iz vašega opisa primera izhaja, da za namene navedenega dela občinskega sveta zadošča seznanitev članov občinskega sveta z anonimiziranimi podatki o terjatvah občine ter, da ni izkazane potrebe po posredovanju osebnih podatkov dolžnikov z imeni in priimki ter naslovi posameznih dolžnikov. Vsekakor je treba vsak primer presojati posebej in bi v drugačnih okoliščinah za posamezne morebiti sporne ali drugače izpostavljene probleme glede izterjave lahko prišlo do primera, ko bi za posameznega dolžnika morda lahko bilo upravičeno, da se člani občinskega sveta seznanijo tudi z osebnimi podatki, ne pa avtomatično za vse dolžnike.Pooblaščenec pri tem ne glede na to, da ZLS tega določila izrecno ne vsebuje, posebej opozarja, da so člani občinskega sveta dolžni in upravičeni uporabljati osebne podatke, s katerimi se seznanijo pri svojem delu svetnika, izključno za te namene. Torej niso brez druge izrecne pravne podlage upravičeni teh podatkov posredovati naprej tretjim osebam, medijem ipd. (izjema so pri tem npr. podatki, ki predstavljajo informacije javnega značaja). V skladu s tem je v primerih, ko občinski svet v okviru svojega dela obravnava osebne podatke, ki ne predstavljajo informacij javnega značaja, po mnenju Pooblaščenca smiselno izključiti javnost seje. Za takšno konkretno odločitev pa je seveda pristojen organ, ki na podlagi statuta posamezen občine odloča o javnosti teh sej. Vsak primer je treba torej tudi v teh zadevah presojati posebej, zato Pooblaščenec ne more vnaprej določati, katera seja naj bo javna in v katerem delu seja posamezna seja ne bi smela biti javna. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026