Podatki o evidenci izpiskov iz zemljiške knjige - IPRS

Podatki o evidenci izpiskov iz zemljiške knjige + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.06.2007 Številka: 0712-556/2007/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je od vas po elektronski pošti dne 06.06.2007 prejel vprašanje v zvezi s posredovanjem podatkov iz evidence izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov. Zanima vas, ali zemljiška knjiga lahko posreduje podatek o tem, katera oseba je določenega dne v zemljiški knjigi dvignila določen zemljiškoknjižni izpisek za določeno nepremičnino. Podatki v zemljiški knjigi so javni in vsakdo lahko dobi zemljiškoknjižni izpisek, če navede parcelno številko in katastrsko občino. Zemljiška knjiga, v skladu z
3. čl. in
4. čl. Sodnega reda, te podatke vodi, ne sme pa preverjati identitete osebe, tako da v evidenco navede ime in priimek, ki ga pove stranka. Za podatek o tem, kdo je določenega dne dvignil konkreten zemljiškoknjižni izpisek, je zaprosila odvetnica, z navedbo, da ga potrebuje za vložitev zasebnega kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki naj bi bilo storjeno zoper njo.
5. čl. Zakona o odvetništvu sicer določa posredovanje podatkov odvetnikom, vendar pa vas v konkretnem primeru zanima, ali se navedeni člen lahko uporabi tudi v primeru, ko jih odvetnik potrebuje zase. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 v
9. točki
10. člena pravi, da je upravljavec fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Iz
11. tč.
12. odst.
13. čl. ZVOP-1 obenem izhaja, da je uporabnik osebnih podatkov fizična, pravna ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki. Takšna definicija dejansko pomeni, da se za uporabnika osebnih podatkov šteje katerakoli oseba, ki se jih posredujejo ali razkrivajo osebni podatki. V zvezi s tem gre tudi pojasniti, da
14. člen ZVOP-1 v
15. odst. določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom s strani upravljavcev osebnih podatkov, pa je treba upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,9.,
16. in
17. čl. ZVOP-
18. Glede na določbo prvega odstavka
19. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi sodišče) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pooblaščenec je preučil
20. in
21. čl. Sodnega reda (Ur.l. RS, št. 17-817/1995, s spremembami in dopolnitvami), na katera se sklicujete in ugotovil, da navedena člena sicer ne predstavljata zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu
22. čl. ZVOP-1, saj ima sodni red naravo podzakonskega predpisa, kljub temu pa gre za predpis, ki je obvezne narave, dokler velja. Iz obr. SR št. 60, ki je priloga Sodnega reda, tudi nedvomno izhaja dejstvo, da podatke o izdanih zemljiškoknjižnih izpisih vodite v obliki evidence, ki predstavlja zbirko osebnih podatkov. V navedeni evidenci se namreč med drugim vodi tudi osebno in rodbinsko ime stranke, ki lahko predstavlja osebni podatek, saj je na njegovi podlagi posameznik določljiv, v smislu definicije osebnega podatka iz
23. in
24. tč.
25. čl. ZVOP-1 . Potrebno je torej ugotoviti, da evidenca izdanih zemljiškoknjižnih izpisov predstavlja zbirko osebnih podatkov, ki jo sodišče vodi kot upravljavec v smislu
26. tč.
27. čl. ZVOP-1, odvetnica, ki navedene podatke zahteva, pa je uporabnik osebnih podatkov. Ob tem gre poudariti, da lahko kot upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju le – te posredujete uporabniku po
28. čl. ZVOP-1 samo v primeru, ko za to obstaja izrecna zakonska podlaga. Po mnenju Pooblaščenca je iz tega potrebno izhajati tudi pri razlagi
29. odst.
30. čl. Zakona o odvetništvu (ZOdv; UL RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami) ter ga razlagati izrazito restriktivno. Osebni podatki so namreč v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, zato je strožja tudi zahteva
31. odst.
32. čl. ZOdv, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. Ne zadošča, da gre za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, kakor velja po
33. odst.
34. čl., ampak mora odvetnik dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke (lahko tudi odvetnika samega, kot fizične osebe), bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. Iz narave stvari procesnih dejanj pa izhaja, da se odvetnikovo upravičenje, urejeno v
35. odst.
36. čl. ZOdv nanaša na osebne podatke nasprotne stranke, proti kateri se procesna dejanja tudi opravljajo. Za pridobitev osebnih podatkov svoje stranke odvetnik zakonskega pooblastila namreč ne potrebuje, saj jih lahko pridobi neposredno od nje ali pa na podlagi njene pisne privolitve. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. V kolikor odvetnik z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, mu je upravljavec osebnih podatkov dolžan posredovati zahtevane osebne podatke. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v
37. odst.
38. čl. ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. V sklop takšnih posebnih predpisov določbe ZVOP-1 ne sodijo, saj je ZOdv, kot že navedeno, v razmerju do drugih zakonov, tudi ZVOP-1, specialni predpis. Če torej v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo le pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki, upoštevajoč pogoje iz
39. odst.
40. čl. ZOdv, dostopni odvetnikom v konkretnih zadevah. Glede vašega vprašanja, ali v konkretnem primeru lahko posredujete zahtevane podatke odvetnici, ki je navedla, da podatke »potrebuje za vložitev zasebnega kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki naj bi bilo storjeno«, menimo, da pogoji po
41. odst.
42. čl. ZOdv niso izpolnjeni. Odvetnica namreč z listinami ni izkazala potrebe po konkretnem osebnem podatku (pač pa je potrebo po podatkih zgolj zatrjevala) ter zakaj ga potrebuje v okviru zastopanja (sebe) v konkretni zadevi, niti ne, da osebnega podatka na drugačen način ne more pridobiti. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026