Podatki o finančnem stanju - zapuščinski postopek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.11.2008 Številka: 0712-788/2008/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, dne
- 2008 smo prejeli vaš dopis, v katerem navajate, da so vaše pravice kršene, saj so javno razkriti vaši osebni podatki, to je stanje na vaših računih. Na zapuščinski obravnavi po vašem partnerju, finančno stanje dedičem ni bilo zadovoljivo, zato je sodnik odredil poizvedbo na ... ter poizvedbo na bankah glede stanja na vašem in partnerjevem računu. Na izpiskih, ki so jih posredovale banke, so prikazani vsi odhodki in prihodki mesečno. Sodišče je te izpiske posredovalo pooblaščencem dedičev, pooblaščenci pa so jih posredovali dedičem. Sedaj dediči s temi izpiski razpolagajo kakor hočejo. Imate občutek, da se vaše finančno stanje pošilja okrog kakor »novoletne voščilnice«. Prosite za mnenje, ker menite, da je to zloraba položaja sodnika. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana kršitev ZVOP-
- Na podlagi vaših navedb Pooblaščenec ugotavlja, da je sodišče podatke o stanju na vaših računih pridobilo na podlagi svoje zahteve. Omenjeni podatki se hranijo v spisu, kamor pa imajo pravico vpogledati vse stranke postopka ter seveda njihovi pooblaščenci. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaše vprašanje: V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
- členu ZVOP-1 in izpeljano v
- členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo tudi sodišča) je nadalje določena v
- odstavku
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na
- odstavek citiranega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zgolj informativno Pooblaščenec navaja še nekaj zakonskih določb, ki so pomembne za pojasnitev vaše situacije. Iz vašega dopisa je razvidno, da je bil pokojni vaš zunajzakonski partner. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS št. 69/2004 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR) v
- členu določa, da ima zunajzakonska skupnost za partnerja po tem zakonu enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Nadalje ZZZDR v
- odstavku
- člena določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Deleža na skupnem premoženju zakoncev sta nedoločena.
- člen pa določa, da se skupno premoženje razdeli, ko zakonska zveza preneha oziroma se razveljavi.
- člen ZZZDR nadalje določa, da zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze. Glede na vaše navedbe v dopisu, Pooblaščenec predvideva, da je v zapuščinskem postopku po vašem partnerju prišlo do delitve skupnega premoženja ter da so bile omenjene poizvedbe opravljene z namenom določitve deležev na skupnem premoženju vas in vašega partnerja.
- člen Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS št. 15/1976 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD) napotuje na uporabo določb pravdnega postopka.
- člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami v nadaljevanju ZPP) določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. V nadaljevanju
- člen ZPP določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v katerih so udeležene. ZD v
- členu pa določa, da se za stranke v smislu tega zakona, štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da odvetnik kot pooblaščenec (seveda v kolikor ima za to veljavno pooblastilo), v konkretnem postopku zastopa osebo, ki ga je pooblastila ter da lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi procesna dejanja. Tako lahko tudi pošilja različne vloge in dopise organom ter drugim pravnim in fizičnim osebam ter zahteva vpogled in prepis listin iz spisa, ki se nanašajo na konkretno zadevo, v kateri zastopa stranko. Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje, Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana kršitev ZVOP-
- Na podlagi vaših navedb Pooblaščenec ugotavlja, da je sodišče podatke o stanju na vaših računih pridobilo na podlagi svoje zahteve. Omenjeni podatki se hranijo v spisu, kamor pa imajo pravico vpogledati vse stranke postopka ter seveda njihovi pooblaščenci. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026