← Slovenija

Podatki o letnem dopustu župana, ki je zaposlen drugje - IPRS

Podatki o letnem dopustu župana, ki je zaposlen drugje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.05.2012 Številka: 0712-1/2012/1425 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali lahko predsednik nadzornega odbora občine pridobi podatke o letnem dopustu župana, ki je zaposlen v javnem zavodu - Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec na podlagi zakonskih podlag navedenih v obrazložitvi pojasnjuje, da Nadzorni odbor občine lahko od Kmetijsko gozdarske zbornice na podlagi ZDIJZ pridobi podatek o tem, ali je bil javni uslužbenec določen dan fizično prisoten na delovnem mestu, kdaj je bil prisoten in ali je bil na službeni poti. V primeru odsotnosti javnega uslužbenca pa delodajalec po mnenju Pooblaščenca nima pravne podlage za posredovanje podatka o tem, ali je bil ta odsoten npr. zaradi bolezni ali koriščenja letnega dopusta. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o varstvu osebnih podatkov Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Splošno podlago za obdelavo osebnih podatkov nam ZVOP-1 ponuja v
  5. členu: Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Uporaba ZVOP-1 v konkretnem primeru: Župan je, kot navajate v elektronski pošti, zaposlen na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. V tej »vlogi« ga seveda ne bomo obravnavali kot župana, ampak bomo govorili o javnem uslužbencu. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Statut Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije določata, da je zbornica pravna oseba javnega prava. Zbornice štejemo za specializirane osebe javnega prava, saj pravna stroka ugotavlja, da so v Sloveniji skoraj vse obstoječe zbornice javnopravne narave, tj. ustanovljene so z zakonom ali drugim javnopravnim aktom in je članstvo v njih praviloma obvezno. Takšne so na primer Gospodarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica, Notarska zbornica, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Detektivska zbornica Slovenije, Zbornica za zasebno varovanje, Obrtna zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Zaposleni na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so v skladu z dikcijo
  6. člena Zakona o javnih uslužbencih (UL RS, št. 32/2006, ZJU-UPB2, s spremembami) javni uslužbenci. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnega uslužbenca – podatkov o tem, ali je bil javni uslužbenec določen dan na dopustu - predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ). Pooblaščenec je o podobnem primeru (o dostopu do evidenc prisotnosti javnih uslužbencev na delu) že odločal v odločbi št. 090-21/2009/7 z dne 28.01.
  7. Takrat je v obrazložitvi zapisal, da so imena, priimki, čas prihoda in odhoda z dela in vzroki za odsotnost z dela nedvomno osebni podatki, vendar, da je treba upoštevaje
  8. odst.
  9. člena ZDIJZ zaključiti, da se dostop do imena in priimka posameznega javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, navedba ure prihoda in odhoda z dela ter navedba dejstva, da je odsoten, dovoli, ker gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec je takrat ugotovil, da je drugače v primeru, ko gre za podatke o vzrokih odsotnosti posameznika z dela (razen kadar je vzrok za odsotnost službena pot, ko gre seveda po naravi stvari sami za podatek povezan z delovnim razmerjem). Ti podatki namreč niso vedno podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanjem javne funkcije, temveč gre nasprotno za osebne podatke, ki uživajo pravno varstvo (na primer v primeru, ko gre za bolniško odsotnost posameznika ali koriščenje letnega dopusta). Nadzorni odbor lahko od Kmetijsko gozdarske zbornice na podlagi ZDIJZ pridobi podatek o tem, ali je bil javni uslužbenec določen dan fizično prisoten na delovnem mestu, kdaj je bil prisoten in ali je mogoče bil na službeni poti. V primeru, da je javni uslužbenec odsoten, pa delodajalec nima pravne podlage za posredovanje podatka o tem, ali je odsoten zaradi bolezni ali je določen dan na letnem dopustu.V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.