Podatki o pokojnih za rodoslovne zbirke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.01.2008 Številka: 0712-20/2008/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš e-mail, v katerem prosite za stališče Pooblaščenca v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov živečih in preminulih posameznikov za namene sestave in potencialne objave rodoslovnih dreves. Kot navajate, sodelujete v skupini velenjskih rodoslovcev, ki iščete svoje korenine za 100 in več let nazaj ter v te namene zbirate osebne podatke o sorodnikih preko intervjujev, vprašalnikov, arhivskih virov, matičnih knjig in podobno. Podatki, ki ji zapišete v družinska drevesa, so predvsem: priimek in ime (za ženske tudi dekliški priimek), datum rojstva, datum poroke, število otrok (z enakimi podatki), pri mrtvih sorodnikih tudi datum smrti. Pri obsežnejših drevesih (kronikah) pa uporabite tudi druge podatke: naslov, druge pomembne dogodke (ločitev, nezakonske otroke …). V zvezi s tem vas zanima: • Ali je potrebno za pridobivanje podatkov pridobiti pisno izjavo posameznikov za obdelavo teh podatkov (brez javne objave)? • Ali je potrebno za javno objavo teh podatkov pridobiti pisno izjavo posameznikov? • Kaj pa v primeru mrtvih sorodnikov? • Se naj rodoslovec tudi zaveže z izjavo, da se s temi podatki ne bo okoriščal in jih zlorabljal? V zvezi z vašim vprašanjem je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem: Pod katerimi pogoji je dopustno zbiranje in objava osebnih podatkov za namene rodoslovnega raziskovanja? V nadaljevanju vam na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Zbiranje in objava osebnih podatkov iz rodoslovja je dopustna le, če gre za podatke, ki so že bili predhodno objavljeni ali ob ustrezni osebni privolitvi posameznika, na katerega se določeni osebni podatki nanašajo. Če gre za umrle posameznike, ki pred smrtjo takšne privolitve niso dali oziroma teh podatkov niso objavili, pa je zbiranje in objava takšnih podatkov mogoča le v primeru, da gre za podatke, katerih zbiranje in objava je dopustna v skladu s področnimi zakoni (npr. ZVDAGA). Če gre za osebne podatke umrlih posameznikov, za zbiranje in objavo katerih ni druge pravne podlage, pa je na podlagi
- člena ZVOP-1 njihova objava dopustna le za zgodovinske, statistične in znanstveno - raziskovalne namene ter pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik ter, če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. V vsakem primeru pa morajo upravljavci takšnih zbirk (npr. rodoslovna društva ali posamezniki) spoštovati tudi vse druge določbe glede varstva osebnih podatkov, predvsem glede ustreznega zavarovanja, hrambe, namena obdelave ipd. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošno o varstvu osebnih podatkov v smislu ZVOP-1 Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je, na podlagi Ustave Republike Slovenije, človekova pravica in temeljna svoboščina, opredeljena v
- členu. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon, in sicer ZVOP-
- ZVOP-1 pomeni hkrati uresničevanje standardov glede varstva osebnih podatkov v okviru EU, ki so določeni z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne
- oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Uradni list EU, št. L 281/1995, s spremembami, v nadaljevanju Direktiva 95/46/ES). ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 se tako ne dotika drugih vidikov varstva pravice do zasebnosti, ki je bistveno širša, zato so tudi pristojnosti Pooblaščenca v tem smislu v skladu z ZVOP-1 in ZInfP omejene na varstvo osebnih podatkov in ne na širši krog varstva zasebnosti. V zvezi s podatki, ki jih zbirate ljubiteljski rodoslovci, sta z vidika zakonsko opredeljenega varstva osebnih podatkov bistveni vprašanji, kdaj gre za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov in kot taki varovani v skladu z ZVOP-1, kdaj pa gre za druge vidike osebnostnih pravic – ti so deležni predvsem drugačnega zakonskega varstva –, za katere pa Pooblaščenec ni pristojen. Osebni podatek namreč po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v istem zakonu v
- točki
- člena definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (v vašem primeru so zbirke v smislu ZVOP-1 najverjetneje rodoslovne zbirke – družinska drevesa, rodoslovne kronike – z osebnimi podatki). V zvezi s tem Pooblaščenec najprej opozarja, da je v vašem primeru (glede na to, da gre za zasebne zbirke) bistveno vprašanje, ali gre za izjemo v skladu s prvim odstavkom
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se ZVOP-1 ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Če posamezen rodoslovec takšno družinsko drevo z osebnimi podatki lastnih sorodnikov oblikuje zgolj za domače potrebe, torej določila ZVOP-1 ne veljajo. Vendar pa v primeru, ko takšne zbirke objavljate, izmenjujete in podobno, ne moremo več govoriti o osebni uporabi. Tako je sodišče Evropskih skupnosti v primeru Bodil Lindqvist (Official Journal EU št. C 7/2004, 6.11.2003, Case C-101/01) odločilo, da pomeni objava podatkov o osebah na spletnih straneh (navajanje oseb po imenih ali npr. objava njihovih telefonskih številk, podatkov o delu, hobijih) obdelavo osebnih podatkov in ne osebne uporabe. Pritožnica je namreč na svoji spletni strani navedla imena in priimke ter nekatere druge podatke članov društva, katerega članica je bila. Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na določbe ZVOP-1 glede občutljivih osebnih podatkov, v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Ti osebni podatki so v skladu z ZVOP-1 deležni strožjega varstva in določil glede dopustnosti njihove obdelave (to pomeni tako pridobivanja kot tudi objave).
- Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju Glede na to, da je iz vaših navedb mogoče razbrati, da bi v številnih primerih osebnih podatkov iz rodoslovnih zbirk lahko šlo za osebne podatke, ki so že drugje javno objavljeni, Pooblaščenec najprej opozarja na
- člen ZVOP-1, ki določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Iz navedene določbe izhaja, da je cilj varstva ZVOP-1 zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Upoštevajoč navedeno, obdelava podatkov, ki so že izpostavljeni javnosti (npr. preko objave v knjigah, na drugih spletnih straneh, drugih javno dostopnih virih), že v osnovi ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Tisto, kar je javno, že po naravi stvari ne more soditi v krog posameznikove zasebnosti. To pomeni, da objava takšnih že javnih osebnih podatkov z vidika ZVOP-1 ni sporna oziroma je dopustna. Prav tako v skladu s
- členom ZVOP-1 ni sporna objava oziroma druga obdelava občutljivih osebnih podatkov, če je posameznik (sicer sam, op. Pooblaščenca), na katerega se nanašajo ti občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. Splošno za podatke še živečih oseb V kolikor pa gre za osebne podatke, ki še niso bili javno objavljeni in niso splošno znani, je za njihovo obdelavo, glede na to, da gre za zasebni sektor, potrebna ustrezna pravna podlaga (bodisi v zakonu ali osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo). ZVOP-1 namreč v
- členu določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V zvezi z občutljivimi osebnimi podatki so določila ZVOP-1 nekoliko strožja, tako se lahko v skladu s
- členom ZVOP-1 občutljivi osebni podatki obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Splošno za podatke umrlih oseb Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja
- člen ZVOP-1, ki v
- odstavku določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev). Prav tako lahko ne glede na to v skladu z
- odstavkom
- člena upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pooblaščenec v zvezi s tem dodatno pojasnjuje, da lahko zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, skladno s
- odstavkom
- člena ZVOP-1, pisno prepovejo posredovanje podatkov umrlega, ki se glede na
- odstavek
- člena ZVOP-1 lahko posredujejo katerikoli osebi za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če tega umrli ni prepovedal in če zakon ne določa drugače. Podatki iz arhivskega gradiva V kolikor pa gre za osebne podatke iz dokumentarnega in arhivskega gradiva, so pomembne predvsem določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06, v nadaljevanju ZVDAGA), ki v
- členu določa, da je javno arhivsko gradivo (to je v skladu z
- členom ZVDAGA arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva) v arhivih na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. ZVDAGA hkrati v
- in
- členu opredeljuje roke nedostopnosti arhivskega gradiva. Glede na to, da ne navajate, katero zasebno arhivsko gradivo (v skladu z ZVDAGA dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot arhivsko gradivo določeno na podlagi tega zakona ali odločbe državnega arhiva) bi lahko bilo podlaga za pridobitev osebnih podatkov v vašem primeru, Pooblaščenec poudarja, da veljajo v skladu s
- členom ZVDAGA za uporabo zasebnega arhivskega gradiva določila pravnih aktov v pristojnih arhivih, na podlagi katerih ti arhivi hranijo zasebno arhivsko gradivo. Za vprašanja glede uporabe, ki jih ti pravni akti ne urejajo, pa velja smiselna uporaba določb o uporabi javnega arhivskega gradiva. Podatki iz takšnega javnega ali zasebnega arhivskega gradiva, ki so v skladu z ZVDAGA ali področnimi pravnimi akti javno dostopni, se torej lahko zbirajo in obdelujejo tudi v rodoslovju. Več o tem si lahko preberete tudi v mnenju Pooblaščenca št. 0712-870/2007/2, z dne
- 2007, ki je dostopno na spletni strani. Podatki iz matičnega registra Matični register ureja Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 59/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR), ki v
- členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil iz tega registra, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu pa so zakonec, otroci in starši umrlega. Pod enakimi pogoji ZMatR v drugem odstavku
- člena dopušča tudi vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru. Iz navedenih določb ZMatR izhaja, da je za pridobitev izpiska ali potrdila iz matičnega registra oziroma za vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru osnovni pogoj, da ta oseba v času svojega življenja ni izrecno prepovedala posredovanja svojih osebnih podatkov. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, upravna enota izda izpisek ali potrdilo iz matičnega registra pod dvema nadaljnjima pogojema, in sicer, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo. Glede na to, da je privolitev ožjih družinskih članov stvar njihove osebne odločitve (iz vašega dopisa pa je razvidno, da prosilci nujno sploh ne poznajo ožjih družinskih članov umrlih), preostane ključno vprašanje, ali imajo prosilci v konkretnem primeru sploh zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov. Pooblaščenec takšnega zakonitega interesa ni razbral iz vašega opisa primera, zato meni, da podatkov iz matičnega registra v takšnih primerih ni mogoče pridobiti. Sklepno V skladu z zgoraj navedenim je torej zbiranje in objava podatkov v rodoslovju v zasebne namene dopustna le, če gre za podatke, ki so že bili predhodno objavljeni ali ob ustrezni osebni privolitvi posameznika, na katerega se določeni osebni podatki nanašajo; v primeru, da gre za umrle posameznike, ki pred smrtjo takšne privolitve niso dali oziroma teh podatkov niso objavili, je zbiranje in objava takšnih podatkov mogoča le v primeru, da gre za podatke, katerih zbiranje in objava je dopustno v skladu s področnimi zakoni (npr. ZVDAGA). V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, za zbiranje in objavo katerih ni druge pravne podlage, je na podlagi
- člena ZVOP-1 njihova objava dopustna le za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene, pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik, ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. V vsakem primeru pa morajo upravljavci takšnih zbirk (npr. rodoslovna društva ali posamezniki) spoštovati tudi vse druge določbe glede varstva osebnih podatkov, predvsem glede ustreznega zavarovanja, hrambe, namena obdelave ipd. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026