← Slovenija

Podatki o režimu gibanja in podatki o specialistu, ki jih lahko pridobi delodajalec - IPRS

Podatki o režimu gibanja in podatki o specialistu, ki jih lahko pridobi delodajalec + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.01.2009 Številka: 0712-852/2008/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2008 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete:
  5. Ali je ZZZS dolžan delodajalcu sporočiti ime zdravnika specialista, če gre za zobozdravnika oziroma ginekologa, ki sta zapisana na zdravstveni kartici?
  6. Ali je ZZZS ta podatek dolžan posredovati odvetniku v skladu z
  7. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv)?
  8. Kako lahko delodajalec pridobi podatek o tem, kdo je delavčev specialist?
  9. Ali lahko delodajalec oziroma njegov odvetnik podatek o tem, kdo je specialist, pridobi pri izbranem osebnem zdravniku?
  10. Če je odgovor na vprašanje pod točko 3 negativen, ali lahko delodajalec oziroma njegov odvetnik od izbranega osebnega zdravnika pridobi podatek o ordinacijskem času specialista?
  11. Če je odgovor na vprašanje pod točko 3 negativen, ali lahko delodajalec oziroma njegov odvetnik od izbranega osebnega zdravnika zahteva, da pridobi in posreduje podatke o razporedu terapij pri specialistu?
  12. Ali lahko delodajalec kako drugače pridobi želene podatke? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  13. točke prvega odstavka
  14. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
  15. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
  16. ZZZS ni dolžan in tudi ne upravičen, razen pogojno podatka o zdravniku splošne medicine, delodajalcu posredovati podatka o drugih delavčevih izbranih osebnih zdravnikih (ginekolog, zobozdravnik, pediater – slednji v konkretnem primeru sploh ne pride v poštev). To velja neodvisno od obstoja podatkov v informacijskem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.
  18. člen ZOdv predstavlja ustrezno pravno podlago za to, da lahko ZZZS odvetniku posreduje podatke o izbranih osebnih zdravnikih ter specialistih iz mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki so pacienta dejansko obravnavali, a odvetnik mora izkazati namen in potrebo za pridobitev osebnih podatkov z navedbo posamične zadeve, ki jo vodi za svojo stranko.
  19. Gl. točka
  20. Delodajalec ne more pridobiti podatka o delavčevih specialistih, ki so ga obravnavali.
  21. Delodajalec ali njegov odvetnik (pooblaščenec) ne moreta pridobiti podatkov o delavčevih specialistih od delavčevega izbranega osebnega zdravnika splošne medicine.
  22. Dopustno je, da delavčev izbrani osebni zdravnik splošne medicine delodajalcu ali njegovemu odvetniku posreduje podatek o ordinacijskem času delavčevega specialista (ali delavčevih izbranih zdravnikov), če z njim razpolaga in na tej podlagi ni mogoče identificirati specialista. Z vidika varstva osebnih podatkov je mogoče zagovarjati stališče, da lahko izbrani osebni zdravnik splošne medicine od specialista zahteva vse podatke, ki so primerni in potrebni za izvajanje njegovih pravic in obveznosti po ZZVZZ in Pravilih OZZ (npr. ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, predpisovanje zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, odrejanje reševalnih prevozov …). O tem odloča zdravnik sam.
  23. Dopustno je, da delavčev izbrani osebni zdravnik splošne medicine delodajalcu ali njegovemu odvetniku posreduje podatek o razporedu terapij pri specialistu (ali pri drugih delavčevih izbranih zdravnikih), če z njim razpolaga in na tej podlagi ni mogoče identificirati specialista. Z vidika varstva osebnih podatkov je mogoče zagovarjati stališče, da lahko izbrani osebni zdravnik splošne medicine od specialista zahteva vse podatke, ki so primerni in potrebni za izvajanje njegovih pravic in obveznosti po ZZVZZ in Pravilih OZZ (npr. ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, predpisovanje zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, odrejanje reševalnih prevozov …). O tem odloča zdravnik sam.
  24. Gl. zgoraj. Podatki se posredno lahko pridobijo tudi v okviru pravdnega postopka pred sodiščem. Delodajalec ni upravičen obdelovati podatkov o zdravstvenem stanju delavca, ki bi jih pridobil neposredno ali posredno (npr. preko podatka o specialistu). O b r a z l o ž i t e v: Ad 1: Pooblaščencu ni znana izrecna pravna podlaga v smislu 8.,
  25. oziroma
  26. člena ZVOP-1, ki bi omogočala posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru. Ad 2: ZOdv v
  27. členu določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) izrecno sicer ne govori o ZZZS kot nosilcu javnih pooblastil, pač pa zgolj kot izvajalcu javne službe. Kljub temu ZZZS nesporno uvrščamo med nosilce javnih pooblastil vsaj v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na odločanje o pravicah in obveznostih iz naslova zdravstvenega zavarovanja (prim.
  28. do
  29. člen ZZVZZ). Tudi vodenje obveznih zbirk podatkov na podlagi 79.a in nadaljnjih členov ZZVZZ, priloge Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ter Pravilnika o kartici zdravstvenega zavarovanja je mogoče šteti v okvir izvajanja javnih pooblastil, saj gre za obvezne evidence in nudijo podlago za odločanje o pravicah in obveznostih pacientov, izvajalcev zdravstvenih storitev in zavezancev za plačilo prispevka. ZZZS sicer ne vodi posebne evidence o specialističnih obravnavah po posameznih pacientih, lahko pa te podatke pridobi posredno iz drugih zbirk podatkov. Opozarjamo, da pridobljen podatek o specialističnih obravnavah (za določenega pacienta v določenem obdobju) ne bo nujno zagotavljal, da gre za tistega specialista, v zvezi s katerim se ugotavlja delavčeva kršitev. Ad 3: Pooblaščencu ni znana izrecna pravna podlaga v smislu 8.,
  30. oziroma
  31. člena ZVOP-1, ki bi omogočala posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru. Ad 4: Pooblaščencu ni znana izrecna pravna podlaga v smislu 8.,
  32. oziroma
  33. člena ZVOP-1, ki bi omogočala posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru. Tudi
  34. člen ZOdv ne pride v poštev, ker izvajalci zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe niso nosilci javnih pooblastil. Ad 5 in 6: O možnosti, da se delodajalec lahko seznani s predpisanim režimom gibanja delavca več na spletni strani www.ip-rs.si, kjer si lahko s pomočjo iskalnika ogledate neobvezna mnenja s tega področja. Iz določb
  35. ter
  36. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) izhaja, da je kontrola bolniškega staleža, v določenih primerih, dejansko potrebna zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zaradi tega se takšna kontrola bolniškega staleža oziroma s tem povezana obdelava osebnih podatkov delavcev v primeru, ko se le ta izvaja ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz
  37. člena ZVOP-1, z vidika določb ZVOP-1 šteje za zakonito. Podatek o ordinacijskem času specialista ali izbranega osebnega zdravnika (v tem primeru ginekologa ali zobozdravnika) lahko štejemo za del režima gibanja oziroma zdravljenja, ki ga je specialist naložil pacientu. To velja še posebej v primeru, če je pacientu npr. dovoljeno gibanje med domom in specialistično ambulanto v ordinacijskem času specialista. V tem primeru opis režima gibanja, ki ne vsebuje podatka o ordinacijskem času, ni popoln. Določbe četrtega odstavka 192..
  38. in
  39. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je v povezavi s pravicami in obveznostmi osebnega zdravnika mogoče interpretirati tako, da se delavčev izbrani osebni zdravnik splošne medicine lahko seznani z natančnim (popolnim, celotnim) režimom gibanja. Vendar pa vsaj z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov, delodajalec oziroma njegov odvetnik ne more od zdravnika zahtevati, da ta podatek, z namenom posredovanja delodajalcu oziroma odvetniku, pridobi od specialista ali si ga pridobi na drug način. Poleg navedenega je posredovanje podatka o ordinacijskem času, z vidika varstva osebnih podatkov, dopustno tudi zaradi tega, ker ne predstavlja osebnega podatka pacienta in tudi ne varovanega osebnega podatka specialista. Razpored terapij sicer predstavlja osebni podatek delavca, vendar je v skladu z navedbami iz prejšnjih odstavkov, ta podatek delodajalcu dopustno posredovati. Tako kot to velja za ordinacijski čas, tudi za časovni razpored terapij in njihovo (generalno) lokacijo še toliko bolj velja, da v določenih primerih predstavlja pogoj za učinkovito preverjanje izpolnjevanja delavčevih obveznosti s strani delodajalca. Obravnavani podatki (ordinacijski čas in razpored terapij) torej praviloma ustreza načelu sorazmernosti, vendar Pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja, tega ne more z gotovostjo trditi za konkreten primer, v zvezi s katerim ste zaprosili za mnenje. Ad 7: Gl. zgoraj. O možnostih pridobivanja osebnih podatkov v sodnih postopkih več na spletni strani www.ip-rs.si, kjer si lahko s pomočjo iskalnika ogledate neobvezna mnenja s tega področja. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.