Podatki o socialni anamnezi pacientove družine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.08.2008 Številka: 0712-584/2008/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, ali je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju ZZPPZ) ustrezna zakonska podlaga, po kateri bi bila ... upravičena od pristojnih centrov za socialno delo zahtevati oziroma pridobiti podatke o dejanskih življenjskih razmerah pacientov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pridobivanje podatkov o »socialni anamnezi družine« pacientov od pristojnih centrov za socialno delo je dopustno, pod pogojem, da so podatki nujno potrebni za izvedbo zdravstvene oskrbe in so izpolnjeni drugi pogoji iz četrtega odstavka
- člena ZVOP-
- O b r a z l o ž i t e v:
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV) je glede posredovanja osebnih podatkov, s katerimi razpolagajo centri za socialno delo, precej omejujoč. Prvi odstavek
- člena ZSV določa, da lahko centri za socialno delo osebne podatke obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja, izvajanja dejavnosti in vodenja evidenc po tem zakonu. Kljub temu je, glede na splošno pravilo o podlagah za obdelavo osebnih podatkov v
- in
- členu ZVOP-1 ter drugem odstavku
- člena Ustave RS, potrebno dopustiti, da obdelavo osebnih podatkov določa oziroma dopušča tudi kakšen drug zakon.
- Priloga ZZPPZ v okviru določb, ki urejajo zbirko pod zaporedno številko IVZ 1 (t.i. osnovna medicinska dokumentacija) omogoča zbiranje, hrambo in drugo obdelavo podatkov o socialni anamnezi pacientove družine. Kljub načeloma jasni določbi je problematično dejstvo, da ZZPPZ ni natančno predpisal, kdo je dajalec podatkov (rubrika »kdo mora dati podatke in kdaj« je prazna). Glede na prvi odstavek
- člena ZZPPZ so primarni vir podatkov pacienti sami. Ne glede na navedeno je potrebno zastopati stališče, da zakon dopušča pridobivanje podatkov tudi iz drugih virov (če je za to podana ustrezna podlaga), da torej krog »dajalcev« podatkov ni zaprt. To izhaja ravno iz prazne rubrike »kdo mora dati podatke in kdaj« ter iz določbe drugega odstavka
- člena ZZPPZ , ki predvideva tudi posredno zbiranje osebnih podatkov. Iz jezikovne razlage obravnavanega člena izhaja, da pridobivanje podatkov iz CRP (tretji odstavek) in KZZ (četrti odstavek) nista edino dopustna načina posrednega pridobivanja osebnih podatkov.
- Kljub mešanemu stališču, predstavljenem v prejšnji točki, ni izključeno, da je v določenih primerih dopustno posredovati podatke o dejanskih življenjskih razmerah pacientov, in sicer na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1, če bi za to bili izpolnjeni strogi pogoji, česar pa iz dejanskega stanja, ki ste ga predstavili, ni mogoče ugotoviti. Potrebno je opozoriti, da zgolj na podlagi četrtega odstavka
- člena ni mogoče postaviti splošnega pravila, pač pa je vsak primer posredovanja podatkov potrebno presojati posebej. Na splošno lahko rečemo, da bi bilo tovrstno posredovanje (in nadaljnja obdelava) podatkov načeloma dopustno, če bi bilo to nujno potrebno zaradi učinkovite izvedbe zdravljenja oziroma zdravstvene oskrbe pacienta (npr. pred, med in po zaključku stacionarne oskrbe v bolnišnici), osebni podatki pa bi bili primerni za dosego namena obdelave. Pooblaščenec zaradi nepoznavanja izvedbenih podrobnosti ne more z gotovostjo oceniti, kateri osebni podatki oziroma katera obdelava osebnih podatkov je nujno potrebna in primerna za učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe posameznega pacienta. Da bi bilo posredovanje osebnih podatkov pacienta na eni strani oziroma zbiranje in nadaljnja obdelava na drugi strani dopustno, morajo biti v vsakem konkretnem primeru izpolnjeni naslednji pogoji (ki jih mora pri zaprosilih, naslovljenih na centre za socialno delo, izkazati izvajalec zdravstvenih storitev):
- Kriterij zakonite pristojnosti: To pomeni, da mora biti namen uporabe osebnih podatkov skladen s pristojnostmi oziroma nalogami, ki jih ima javni zdravstveni zavod po predpisih s področja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti. Uporaba osebnih podatkov mora biti vsekakor namenjena zagotavljanju (učinkovite in celovite) zdravstvene oskrbe pacienta, na katerega se podatki nanašajo.
- Kriterij nujnosti: »Nujnost obdelave osebnih podatkov za izvrševanje zakonitih pristojnosti« zahteva: - obstoj neposredne zveze med obdelavo osebnih podatkov in zagotavljanjem zdravstvene oskrbe (medsebojna pogojenost), - obstoj dejstva, da brez obdelave določenih osebnih podatkov (učinkovito in celovito) zagotavljanje zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče in - obstoj dejstva, da javni zdravstveni zavod do podatkov ne more priti na drug (enostavnejši) način.
- Kriterij neprizadetosti upravičenih interesov posameznikov: Elementi, ki v konkretnem primeru kažejo na to, da upravičeni interesi posameznikov ne bi bili prizadeti, so zlasti: - namen uporabe osebnih podatkov je v ohranitvi oziroma povrnitvi zdravja pacienta kot temeljne vrednote vsakega posameznika, - posredovani osebni podatki bi bili razkriti zelo omejenemu številu ljudi, tj. zgolj zdravstvenim delavcem oziroma sodelavcem, ki sodelujejo v postopku zdravstvene oskrbe konkretnega pacienta, - zdravstveno osebje je osebne podatke dolžno varovati kot poklicno skrivnost (
- člen ZZDej), - šlo bi zgolj za obdelavo omejenega števila oziroma vrste osebnih podatkov, saj javni zdravstveni zavod lahko obdeluje le tiste podatke, ki so potrebni in primerni za dosego namena, in ne vseh podatkov, s katerimi sicer razpolagajo centri za socialno delo, - praviloma ne bi šlo za obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju in drugih občutljivih osebnih podatkov.
- Zgolj v podporo zgornjim argumentom Pooblaščenec dodaja, da ZVOP-1 v
- členu določa, da se osebni podatki posameznika lahko obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage, če je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika. Tudi ta določba pomeni izjemo, ki jo je, tako kot izjemo po četrtem odstavku
- člena, treba tolmačiti restriktivno (prim. stališče v odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-60/03 o razmejitvi med tem, kaj je nujno za reševanje življenja in telesa in kaj pomeni preventivo).
- Kot izhaja iz prejšnjih točk, Pooblaščenec dopušča aplikacijo izjem iz četrtega odstavka
- člena in
- člena ZVOP-1 samo ob strogem upoštevanju pravnega standarda nujnosti, ki je vgrajen v obe določbi in ob upoštevanju načela sorazmernosti iz
- člena ZVOP-
- Če omenjene zahteve ni mogoče izkazati, bi bila obdelava osebnih podatkov nezakonita. Za vsak osebni podatek, ki bi se obdeloval, mora biti izpolnjen pogoj, da je tak podatek potreben in primeren za dosego namena obdelave. Dodajamo še zahtevo, ki izhaja iz ZZPPZ, in sicer, da obdelovani podatki ne smejo presegati podatkov, ki jih stroka razume pod pojmom »socialna anamneza družine«. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026