← Slovenija

Podatki pošiljatelja zdravnika na pisemski ovojnici - IPRS

Podatki pošiljatelja zdravnika na pisemski ovojnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.05.2007 Številka: 0712-474/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2007 prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da obravnavate zadevo v zvezi z navedbo ambulante zdravstvene ustanove (______________) kot pošiljatelja na ovojnicah pisemskih pošiljk oziroma obvestilih v zvezi z zdravstvenimi pregledi, ki so odpremljene bolnikom, kar bi lahko odkazovalo na zdravstveno stanje naslovnikov. Zanima vas, ali je Pooblaščenec že obravnaval podobno tematiko in kako se je v takih primerih odločil oziroma kakšno je mnenje Pooblaščenca glede takega načina odpreme pisemskih pošiljk. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
  6. Praksa Informacijskega pooblaščencaPrimerov, kot ste ga predstavili, Pooblaščenec pri svojem delu še ni obravnaval, pač pa je obravnaval podobne primere, ko so vabila na zdravstvene preglede vsebovala več osebnih podatkov kot je bilo potrebno za dostavo pošiljk. V takih primerih Pooblaščenec izvede inšpekcijski nadzor ter odredi inšpekcijske ukrepe na podlagi ZInfP, ZVOP-1 in Zakona o inšpekcijskem nadzoru in kot prekrškovni organ izreče sankcije za prekršek, če je to potrebno glede na okoliščine posameznega primera.
  7. Dopustnost navajanja podatkov o pošiljateljuRes je, da poštne pošiljke, ki vsebujejo poleg osebnega imena in naslova naslovnika tudi podatke o pošiljatelju, predvsem poštnim uslužbencem omogočajo sklepanje na zdravstveno stanje naslovnika (kar je še posebej občutljivo na področju psihiatrije, spolnih bolezni in drugih hujših bolezni) oziroma povedano drugače, kombinacija podatkov o naslovniku in pošiljatelju pomeni posredno razkrivanje domnevnega zdravstvenega stanja naslovnika brez njegove privolitve, kar predstavlja določen poseg v njegovo zasebnost.Glede na določbo prvega odstavka
  8. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi večina izvajalcev zdravstvenih storitev) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali kakšen drug zakon). Da je navedba določenih podatkov o naslovniku (osebno ime, morebiten naziv, stalni, začasni ali drug javljeni naslov) na poštnih pošiljkah dopustna, ni nobenega dvoma, saj to smiselno izhaja iz vrste določb Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB; ZPSto-1),
  9. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 31/07; Splošni pogoji) ter dejstva, da navedba podatkov o naslovniku po naravi stvari predstavlja predpogoj za sprejem in prenos poštnih pošiljk. Navedba podatkov o pošiljatelju pa je glede na določbe
  10. člena Splošnih pogojev obvezna zgolj za priporočena pisma, vrednostna pisma in pakete ter za pošiljke z oznako »Poštnina plačana pri pošti…«. Na ostalih vrstah pošiljk navedba podatkov o pošiljatelju sicer ni obvezna, vendar Pooblaščenec obenem ugotavlja, da v omenjenih Splošnih pogojih nikjer ni zaslediti določb o morebitni prepovedi navajanja podatkov o pošiljatelju. V konkretnem primeru je seveda problematična sočasna navedba podatkov o naslovniku in pošiljatelju. Če gre za katero izmed pošiljk iz
  11. člena Splošnih pogojev, je takšna praksa na podlagi zgornjih navedb dopustna. Če pa gre za poštno pošiljko izven nabora pošiljk iz
  12. člena Splošnih pogojev, Pooblaščenec meni, da pri sočasni navedbi podatkov o pošiljatelju in naslovniku prav tako ne gre za kršitev določb ZVOP-1 ali drugega zakona s področja varstva osebnih podatkov, ker: - navedba podatkov pošiljatelja – kadar gre za izvajalca zdravstvenih storitev, ne predstavlja obdelave osebnih podatkov s smislu
  13. člena ZVOP-1 (ZVOP-1 se namreč omejuje samo na varstvo osebnih podatkov, ki predstavlja zgolj en segment varstva pravice do zasebnosti), - navedba podatkov pošiljatelja – kadar gre za fizično osebo (posameznik v smislu
  14. člena ZVOP-11) ne pomeni nedopustne obdelave osebnih podatkov pacientov, saj gre za obdelavo (razkrivanje) lastnih osebnih podatkov, ki z zbirko osebnih podatkov pacientov nima neposredne povezave.Pooblaščenec še dodaja, da k manjšemu pomenu obravnavanega posega v zasebnost prispeva tudi dejstvo, da: -
  15. in
  16. člen ZPSto-1 izvajalce poštnih storitev (in s tem tudi njihove zaposlene) zavezuje k varovanju tajnosti poštnih pošiljk, ki se ne nanaša na zgolj na vsebino poštnih pošiljk, pač pa tudi na podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa, - ne gre za izrecno navedbo zdravstvenega stanja naslovnika na poštni pošiljki, pač pa zgolj za navedbo podatkov o pošiljatelju, ki šele omogoča sklepanje na neko negotovo dejstvo.
  17. PriporočiloNe glede na navedeno pa Pooblaščenec priporoča, da se na poštnih pošiljkah, ki jih pacientom pošiljajo izvajalci zdravstvenih storitev, ne glede na to ali gre za pošiljke iz
  18. člena Splošnih pogojev ali ne, navede zgolj splošen naziv izvajalca zdravstvenih storitev (v konkretnem primeru pridejo v poštev predvsem splošne bolnišnice, specializirane bolnišnice, klinike, zdravilišča in zdravstveni domovi ter zasebniki specialisti), tako kot je določen v ustanovitvenih aktih ali kot je vpisan v sodni register oziroma drugo javno evidenco, ne pa tudi njegove ožje organizacijske enote (npr. dispanzer, oddelek, ambulanta, center), ki pacienta obravnava.Potrebno je še dodati, da predlog Zakona o pacientovih pravicah (EVA 2005-2711-0080) v sedanjem petem odstavku
  19. člena, v okviru pravice do varstva zasebnosti, predvideva možnost, da pacient zahteva izvedbo drugih (t.j. poleg ukrepov iz prejšnjih odstavkov) primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi – kar nedvomno predstavlja tudi možnost, da pacient zahteva, da vsa korespondenca med izvajalcem in njim poteka na kar se da diskreten način, torej brez nepotrebnih navedb na pisemskih pošiljkah, ki utegnejo prizadeti pacientovo pričakovano polje zasebnosti. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.