Podpis izjave o konkurenčni klavzuli + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.09.2007 Številka: 0712-803/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto dne 30.08.2007, v kateri navajate, da ste morali pri vratarju podpisati prejem obvestila o izjavi in obrazec izjave o tem, ali sklepate in opravljate delo mimo zavoda, v katerem ste zaposleni, ali ste lastnik ali solastnik kakšnega podjetja, ali ste direktor kakšnega podjetja. Oba dokumenta ste priložili v priponki. Navajate, da so v skladu z navedenimi pravnimi akti in pogodbo o delu te stvari urejene. V pogodbi o zaposlitvi ni nič o takšnih izjavah. Poleg tega mislite, da vaše delnice v raznih podjetjih (solastništvo) niso stvar delodajalca. Zato sprašujete in prosite za nasvet:
- Ali lahko delodajalec, v tem primeru javni zavod, sploh zahteva te podatke in dokazila o njih?
- Ali ste dolžni podati to izjavo?
- Ali sploh ima pravno težo, citirate: »V primeru, da delavec izjave ne dostavi, se bo smatralo, da opravlja delo, ki sodi v dejavnost ZVKDS brez delodajalčevega soglasja«. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05 -ZInfP, 67/07, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakonodajalec je delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, zakonodajalec ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke. ZDR tako v
- odst.
- čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
- čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vaš delodajalec se pri zbiranju osebnih podatkov sklicuje na
- čl. (konkurenčna prepoved) Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUJIK). Ta v
- odstavku določa, da delavci javnega zavoda, ki so v delovnem razmerju za poln delovni čas, ne smejo brez soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen. Po določbi
- odstavka
- čl., opravljanje teh del brez soglasja delodajalca, pomeni disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Dejavnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS) pa so opredeljene v Sklepu o ustanovitvi ZVKDS (Ur. l. RS, št. 110/2003, v nadaljevanju Sklep), v
- in
- čl. Ker konkurenčna klavzula, na katero se sklicuje ZVKDS, zgolj zavezuje delavce, da ne opravljajo le tistih poslov, ki so v zvezi z dejavnostjo ZVKDS in da morajo dobiti soglasje, če bi tako dejavnost opravljali, Pooblaščenec ocenjuje, da gre pri izjavi, ki ste nam jo predložili, za prekomerno zbiranje osebnih podatkov, saj je predložena dikcija preširoka, ker opravljanje dejavnosti izven vaše redne zaposlitve ne omejuje na dejavnost zavoda, pač pa zahteva podatke tudi o tem, ali ste cit. ''lastnik ali solastnik kakega podjetja, ali ste direktor kakega podjetja''. Zaradi navedenega, bo Pooblaščenec vaš dopis štel za prijavo in zoper ZVKDS po uradni dolžnosti začel postopek inšpekcijskega nadzora. Ker se zadeva nanaša tudi na delovno-pravno področje bomo zadevo odstopili v reševanje tudi Inšpektoratu RS za delo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026