Podpis izjave o konkurenčni prepovedi s strani zaposlenih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.01.2013 Številka: 0712-1/2013/57 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2013 prejel vaše elektronsko sporočilo, s katerim ste nam poslali izjavo, ki vam jo je v podpis ponudil vaš delodajalec. Zanima vas, če je vsebina izjave sporna, saj zahteva podatke o morebitnem poslovanju izven podjetja. Pojasnili ste, da ste zaposleni v zasebnem sektorju, zato menite, da vam ni treba razkriti podatka o lastništvu podjetjih oz. podatka o tem, ali ste delničar katerega podjetja. Pooblaščenec po pregledu izjave ugotavlja, da ste zaposleni dolžni podati izjavo na podlagi zahtev, določenih v Pravilniku o notranji organizaciji, pravicah in obveznostih delavcev v delovnem razmerju, Politiki o zaposlovanju, Politiki etičnih standardov, ki vključuje Pravilnik o poslovnih darilih in Pravilnik o prodajnih zastopnikih in svetovalcih ter Politiki o postopkih razkrivanja podatkov o zaposlenih. Izjava vsebuje enajst trditev, katere lahko delavec potrdi ali ovrže (odgovor da/ne). Izjava se nanaša na prepoved opravljanja dejavnosti v konkurenčnih podjetjih, članstvo v drugem organu vodenja ali nadzora, nekaznovanost in pravnomočno obsodbo, članstvo v družbi v stečaju, opravljanje pridobitne dejavnosti, lastniški deleži pri kakršnikoli obliki družb, ki jo dopušča ZGD, in bi te oblike opravljale dejavnost, ki je lahko konkurenčna dejavnosti družbe, v kateri ste zaposleni, obveščanje delodajalca v primeru spremenjenih okoliščin, na prepoved opravljanja dejavnosti v konkurenčnih družbah tudi po prenehanju delovnega razmerja, povrnitev nastale škode v primeru kršitve konkurenčne klavzule. Izjava se nanaša tudi na družinske člane zaposlenih (mož/žena, otroci) v primeru, da družinski člani zaposlenega opravljajo dejavnost v konkurenčnem podjetju ali, da ima družinski član članstvo v organu vodenja ali nadzora družbe ali je prokurist konkurenčne družbe. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec poudarja, da smo zaposleni že po zakonu delodajalcu dolžni določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažeta zakonska instituta konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule po ZDR. Konflikt interesov je v zasebnem sektorju vezan na lastniško udeležbo v potencialno konkurenčni družbi, zato je po oceni Pooblaščenca dopustno, da delodajalec pri svojih zaposlenih preverja lastništvo v konkurenčni družbi. Pri zbiranju podatkov je delodajalec dolžan spoštovati načelo sorazmernosti in od zaposlenih zbirati le tiste podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prisilitev v razkrivanje osebnih podatkov tretjih, katerih krog je odprt, pa postavlja pod vprašaj zakonitost takšne obdelave osebnih podatkov, saj tretji ne bo vedel in ne bo mogel vedeti, da se njegovi osebni podatki obdelujejo, kateri osebni podatki se obdelujejo in za kakšen namen. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da vaše podjetje sodi v zasebni sektor ki sme na podlagi
- člena osebne podatke obdelovati na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. V vlogi delodajalca sme osebne podatke obdelovati v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07; ZDR). Po
- členu ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz vašega elektronskega sporočila in priložene izjave izhaja, da želi delodajalec od zaposlenih pridobiti izjavo o spoštovanju konkurenčne klavzule oz. konkurenčne prepovedi. V delovnem pravu se v zvezi s prepovedjo konkurence srečujemo z dvema institutoma, in sicer s konkurenčno prepovedjo in s konkurenčno klavzulo. Konkurenčno prepoved kot eno zakonskih obveznosti delavca določa Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR) v
- členu, konkurenčno klavzulo kot pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja pa v členih od
- do
- Bistvena razlika med tema dvema institutoma je v tem, da konkurenčno prepoved določa že zakon in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčno klavzulo pa delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal. Poznamo tudi termin konflikt interesov, ki je širši od zakonsko regulirane konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule. Na zakonskem nivoju je opredeljen v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3 in 65/08; ZJU) in posredno v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dipolnitvai; ZGD-1). Po določbah
- člena ZGD-1 je določeno, da družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi takšno omejitev tudi za komanditiste v komanditni družbi ali delničarje v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za člane gospodarskega interesnega združenja. Po
- členu ZGD-1 lahko družba zahteva odškodnino, če oseba prekrši prepoved konkurence. Družba lahko od kršilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi svojo pravico do odškodnine. Terjatve družbe iz prejšnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. Pooblaščenec poudarja, da smo zaposleni že po zakonu delodajalcu dolžni določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažejo zakonski instituti, kot so konkurenčna prepoved, konkurenčna klavzula ter izogibanje konflikta interesov po ZGD-
- Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je konflikt interesov v zasebnem sektorju vezan na lastniško udeležbo v potencialno konkurenčni družbi, zato je po oceni Pooblaščenca dopustno, da delodajalec pri svojih zaposlenih preverja lastništvo v konkurenčni družbi. Pri zbiranju podatkov je delodajalec dolžan upoštevati temeljno načelo pri zbiranju podatkov, načelo sorazmernosti. Na podlagi navedenega načela delodajalec lahko zbira in obdeluje podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pooblaščenec glede razkrivanja podatkov o družinskih članih zaposlenega poudarja, da je takšna obdelava osebnih podatkov nepoštena, saj osebna privolitev ni svobodna, namen obdelave osebnih podatkov pa je zastavljen nejasno in ga je mogoče razlagati izjemno široko. Prisilitev v razkrivanje osebnih podatkov tretjih, katerih krog je odprt, postavlja pod vprašaj samo zakonitost takšne obdelave osebnih podatkov, saj tretji ne bo vedel in ne bo mogel vedeti, da se njegovi osebni podatki obdelujejo, kateri osebni podatki se obdelujejo in za kakšen namen. Naprtitev odgovornosti za zakonitost obdelave in pridobivanje »tihih soglasij« tretjih oseb delavcu je po prepričanju Pooblaščenca neprimerna in kaže na nespoštovanje načela poštenosti pri obdelavi osebnih podatkov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026