Podsredovanje osebne izkaznice banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2573 Kategorije: --> Kategorije: Bančništvo, Pravne podlage, Privolitev, Šolstvo Na e-naslov Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste posredovali e-sporočilo, v katerem navajate, da ste novembra dobili od vaše banke poziv o poteku veljavnosti osebnega dokumenta. V dopisu so vas pozvali, da jim z obiskom v eni od njihovih poslovalnic ali preko e-pošte posredujete kopijo oz. sliko vašega osebnega dokumenta z lastnoročnim podpisom. Zaradi epidemioloških razmer ste zadevo uredili po e-pošti s poslano elektronsko pošto, kjer ste priložili obojestransko sliko svojega osebnega dokumenta. Ob tem ste jih predhodno opozorili, da zadeva ni varna, vendar so vam zatrdili, da je to normalna praksa saj to zahteva zakon o bančništvu. Sprašujete nas, ali je takšna praksa dejansko dopustna, saj se vam zdi precej nenavadna in celo nevarna. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Obvestilo banke o poteku veljavnosti vašega osebnega dokumenta je po mnenju IP povezano s potrebo po posodobitvi podatkov o osebnem dokumentu, ki jo banki nalagajo določbe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). To pomeni, da imajo banke za obdelavo podatka o veljavnosti osebnih dokumentov strank po mnenju IP ustrezno pravno podlago v skladu s točko (
- c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, vključno s tem, da stranke o poteku veljavnosti njihovih osebnih dokumentov obvestijo in od njih pridobijo podatke o novih osebnih dokumentih. Zahteve Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr., v nadaljevanju: ZPPDFT-1), v skladu s katerim so banke kot zavezanci po ZPPDFT-1 dolžne izvajati ukrepe za poznavanje svojih strank, med drugim vključujejo ugotavljanje in preverjanje istovetnosti strank na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov (npr. uradnih osebnih dokumentov), kar po mnenju IP predstavlja ustrezno podlago za zakonito obdelavo osebnih podatkov iz osebnih dokumentov posameznikov v skladu s točko (
- c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če te osebne podatke obdelujejo zavezanci po ZPPDFT-1 za namen, kot ga določa ZPPDFT-1. Sedmi odstavek 4. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21, v nadaljevanju: ZOIzk-1) določa, da je kopijo osebne izkaznice prepovedano hraniti v elektronski obliki, smiselno enako pa v skladu s sedmim odstavkom 4.a člena Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) velja tudi za hrambo kopij potnih listin v elektronski obliki. Novela Zakona o osebni izkaznici, objavljena v Uradnem listu RS dne 19. 3. 2021, ki se bo pričela uporabljati devet mesecev po uveljavitvi, tj. z januarjem 2022, odpravlja splošno prepoved hrambe kopij osebnih izkaznic v elektronski obliki, še vedno pa bo ta prepoved veljala glede elektronske hrambe kopij potnih listin. Trenutno je hramba kopij osebnih dokumentov v elektronski obliki (izjemoma) dovoljena pod pogoji iz 32. člena ZPPDFT-1, ki določa, da lahko zavezanci, ki so kreditne in finančne institucije, ne glede na določbe drugih zakonov, kopije uradnih osebnih dokumentov, ki so jih pridobili v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke po določbah tega zakona, hranijo v elektronski obliki, če je zagotovljeno njihovo varovanje z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki in ukrepi skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Stališče o omejitvah glede hrambe osebnih dokumentov v elektronski obliki je IP v svojih mnenjih (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/) že večkrat pojasnil (pri čemer je seznanjen, da si določbo 32. člena ZPPDFT-1 določeni upravljavci tolmačijo drugače in osebne dokumente strank hranijo v elektronski obliki tudi v primeru, ko istovetnosti ne ugotavljajo in preverjajo na podlagi sredstva elektronske identifikacije) in se bodo od pričetka uporabe noveliranega ZOIzk-1 nanašale zgolj na kopije potnih listin v elektronski obliki. Hramba kopij osebnih izkaznic v elektronski obliki bo z januarjem 2022 torej dopustna, če bo izpolnjevala ostale pogoje za zakonito hrambo oziroma obdelavo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in morebitnimi področnimi predpisi. Če torej upravljavec razpolaga z ustrezno pravno podlago za to, da s strani posameznikov pridobiva kopije osebnih dokumentov, po mnenju IP ne ravna nezakonito. Za to, da ste jim posredovali kopijo osebne izkaznice po e-pošti ste se odločili sami in jim s tem dali privolitev za to, da so kopijo prejeli na ta način. Kot ste tudi sami navedli, vas je že banka pozvala, da to lahko storite tudi osebno, v banki. Poudariti velja še, da je upravljavec v zvezi z vsemi osebnimi podatki in dokumenti, ki jih pridobi od posameznika ali o posamezniku, dolžan upoštevati vse relevantne določbe Splošne uredbe, v prvi vrsti načela obdelave osebnih podatkov, ki so opredeljena v prvem odstavku 5. člena Splošne uredbe, vključno z zagotavljanjem ustrezne hrambe oziroma varnosti osebnih podatkov (točka (f)), ter posamezniku ob pridobivanju osebnih podatkov (tj. ob pridobivanju kopij osebnih dokumentov) zagotoviti informacije v zvezi z obdelavo njegovih osebnih podatkov v skladu s 13. členom Splošne uredbe. Poudarjamo še, da IP izven inšpekcijskega postopka ne more in ne sme presojati konkretnih pravil in postopkov, ki jih ima sprejete in jih izvaja upravljavec, in da ni pristojen za tolmačenje izvajanja zahtev, ki jih bankam nalaga ZPPDFT-1, temveč je to Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Tanja SLAK država nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026