Pogodba o zaposlitvi direktorice zavoda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe, ki predpisuje, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V konkretnem primeru pa gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca, saj je svet zavoda del javnega zavoda in njegova predsednica v tej vlogi lahko obdeluje osebne podatke, ki jih za to potrebuje. Upravljavec, torej javni zavod, pa mora presoditi, kdo znotraj upravljavca lahko in mora obdelovati posamezne osebne podatke za namene opravljanja dodeljenih ali zakonskih nalog. Glede na pristojnosti sveta zavoda je torej treba presoditi, katere podatke svet zavoda in njegova predsednica potrebujeta za opravljanje svojih nalog. V prvi vrsti je treba presoditi, ali predsednica sveta zavoda dostop do pogodbe o zaposlitvi potrebuje skladno z nalogami sveta zavoda, ko so opredeljene z določbami Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZZ). Slednji v
- členu določa, da svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. V nadaljevanju ZZ v
- členu določa, da svet zavoda sprejema statut oz. pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oz. s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. V takšnem primeru, ko člani sveta zavoda zahtevajo določene podatke, gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca, kar pomeni, da zavod sam presoja, ali njegov organ, torej svet zavoda, potrebuje zahtevane podatke za opravljanje svojih nalog. Presoditi je torej treba, ali svet zavoda potrebuje pogodbo o zaposlitvi direktorice za namen izvedbe katere od zakonsko določenih nalog oz. nalog, določenih v statutu zavoda ali pravilniku, npr. nadzor nad izplačili, potem vpogled v pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ter dolžnost varovanja osebnih podatkov, saj so člani sveta zavoda, ki prejmejo osebne podatke, dolžni varovati vse varovane osebne podatke (torej tiste, ki niso informacije javnega značaja), s katerimi se seznanijo in jih brez ustrezne pravne podlage ne smejo posredovati izven zavoda. Ob tem pa je treba omeniti tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), ki ureja postopek, ki vsakomur, torej ne glede na to, ali je član sveta zavoda ali ne, omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, kamor sodi tudi vaš zavod. odstavek
- člena ZDIJZ določa, da se ne glede na izjeme iz
- odstavka tega člena, šteje za informacije javnega značaja podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. ZDIJZ torej določa, da so osebni podatki javni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih. Pri tem pa je treba upoštevati, kateri podatki iz pogodbe so prosto dostopne informacije javnega značaja in kateri osebni podatki to niso, saj npr. niso povezani z opravljanjem javne funkcije (npr. EMŠO, davčna številka, domači naslov ipd.). IP je v pritožbenih postopkih po ZDIJZ že obravnaval prosto dostopnost do zaposlitvenih pogodb javnih uslužbencev oz. funkcionarjev in posameznih izplačil. Z izdanimi odločbami in prakso IP se lahko seznanite na spletni strani IP oz. na sledeči povezavi: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/ (npr. odločba št. 090-270/2014 in št. 090-89/2015). Glede vašega vprašanja o pisni obliki zahteve, naj omenimo, da Zakon o zavodih obličnosti v tovrstnih primerih ne predpisuje, ZDIJZ pa vsebuje pravila glede neformalne (npr. ustne) in pisne zahteve v določbah od
- člena dalje. Kar se tiče določb in koncepta Splošne uredbe pa je bistveno to, da imate kot upravljavec osebnih podatkov obveznost zagotoviti sledljivost obdelave osebnih podatkov, torej morate imeti na nek način zabeleženo, komu ste posredovali osebne podatke, tudi če bi bila v okoliščinah konkretnega primera mogoča ustna zahteva. Za konec še odgovarjamo, da v pozitivni zakonodaji načeloma ni določeno, da mora posameznik v svoji zahtevi navesti pravno podlago, na kateri utemeljuje svojo zahtevo. Posebej v postopku po ZDIJZ pravne podlage prosilec ni dolžan navesti. Res pa je, da upravljavcu pravna podlaga morda ne bo vidna na prvi pogled, zato mu lahko vlagatelj zahteve za posredovanje včasih bistveno pomaga pri identifikaciji potencialne pravne podlage, če jo navede. Po drugi strani pa mora upravljavec osebnih podatkov, kadar posreduje osebne podatke posameznikov, vsekakor vedeti, na kateri pravni podlagi jih je oziroma jih bo posredoval. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026