Pogodbeno dogovorjena javna objava dolžnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.12.2009 Številka: 0712-557/2009/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne 2.12.
- Vprašali ste nas, ali smete kot upravnik objekta na objektu javno objaviti seznam neplačnikov tekočih stroškov obratovanja na podlagi pogodbe o izvajanju upravljanja, ki jo je podpisalo 97% lastnikov po večinskih deležih in določa takšno objavo. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec konkretnega pogodbenega določila, iz katerega naj bi izhajala osebna privolitev posameznikov k javni objavi njihovih osebnih podatkov v primeru neplačila tekočih stroškov ne pozna, zato težko sodi o njegovi ustreznosti in primernosti glede na zahteve ZVOP-
- Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec meni, da javna objava neplačnikov lahko legitimno zasleduje zgolj namen poplačila, ta namen pa se v pravni državi zasleduje s posredovanjem ponovnega zahtevka, opomina in na koncu s prisilno izvršitvijo. Za uveljavitev terjatve iz naslova tekočih stroškov ima upnik na voljo tako potrebne podatke kot tudi utečeno pravno pot, zato Pooblaščenec meni, da bi takšna objava pomenila prevelik poseg v varstvo informacijske zasebnosti posameznikov (četudi dolžnikov). O b r a z l o ž i t e v: Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Seznam neplačnikov na oglasni deski posamezne zgradbe tako predstavlja osebne podatke. Takšen seznam nedvomno predstavlja tudi zbirko osebnih podatkov, saj gre za niz podatkov o imenih in priimkih posameznikov, ki bivajo na določenem naslovu ter njihovem dolgu iz naslova tekočih stroškov. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v tretjem odstavku
- člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-
- Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-
- Ta v tretji točki prvega odstavka
- člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi, prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen s SZ-
- Če mu SZ-1, tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt za ugotavljanje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov uporabi ZVOP-
- Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju opredeljuje
- člen ZVOP-
- Po citiranem določilu je osebne podatke dopustno obdelovati, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tudi, kadar se osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve, je torej za zadostitev načelu zakonitosti in poštenosti obdelave potrebno, da posameznik svobodno izrazi voljo v obdelavo nekaterih (določenih) svojih osebnih podatkov. Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje seznama stanovalcev, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo različnih seznamov z osebnimi podatki posameznikov ne obstaja. Iz zapisanega v vašem vprašanju sklepamo, da eno od pogodbenih določil pogodbe o izvajanju upravljanja določa tudi javno objavo neplačnikov tekočih stroškov. Pooblaščenec konkretnega določila ne pozna, zato težko sodi o njegovi ustreznosti in primernosti glede na zgoraj navedene zahteve ZVOP-
- Posameznik sicer lahko poda pisno privolitev k javni objavi osebnih podatkov tudi v obliki določila v pogodbi, vendar pa se v primeru sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki so jo etažni lastniki po zakonu dolžni skleniti, pojavlja dvom v dejansko prostovoljnost takšne privolitve. Ne glede na konkretno vsebino dotične določbe pogodbe o medsebojnih razmerjih pa Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, po katerem je dopustno obdelovati le osebne podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Objava neplačnikov lahko legitimno zasleduje zgolj namen poplačila, ta namen pa se v pravni državi zasleduje s posredovanjem ponovnega zahtevka, opomina in na koncu prisilno izvršitvijo. Za uveljavitev terjatve iz naslova tekočih stroškov ima upnik na voljo tako potrebne podatke kot tudi utečeno pravno pot, zato Pooblaščenec meni, da bi takšna objava pomenila prevelik poseg v varstvo informacijske zasebnosti posameznikov (četudi dolžnikov). Izjemoma bi bilo obveščanje o etažnih lastnikih - dolžnikih dopustno, v kolikor npr. v večstanovanjski stavbi obstajajo skupna odjemna mesta in bi zaradi neplačila posameznega lastnika, škodo trpeli vsi etažni lastniki. Etažni lastnik, ki je neplačnik, namreč z neplačevanjem posega v pravni položaj drugih etažnih lastnikov, saj lahko škodo (npr. odklop vode ali elektrike) trpijo vsi, tudi tisti, ki svoje obveznosti redno plačujejo. Vendar pa je takšen namen mogoče doseči tudi s posamičnim obveščanjem, torej s pošiljanjem informacij v zaprtih pisemskih ovojnicah, ki jih stanovalci prejmejo v svoje poštne predalčnike. Pooblaščenec je mnenja, da za dosego tega namena ni nikakršne potrebe po javnem izobešanju seznama dolžnikov, saj se za doseganje istega namena lahko uporabijo blažja sredstva, torej posamično obveščanje. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026