Poizvedovanje delodajalca o razlogu bolniške odsotnosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.11.2021 Številka: 07121-1/2021/2243 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Zdravstveni osebni podatki Na IP ste se obrnili z vprašanjem, če lahko delodajalec sprašuje delavca o njegovem zdravstvenem stanju, zdravilih in podobno in kam se delavec lahko s tem v zvezi obrne za pomoč. Obenem vas zanima, ali delodajalec lahko pregleduje javno objavljene podatke delavcev na socialnih omrežjih ter od delavcev zahteva, da napačne zapise o podjetju popravijo. Prav tako imate vprašanje s področja izrabe dopusta. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali je v konkretnem primeru podana kršitev varstva osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava podatkov zakonita. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, za posebne vrste osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen eden izmed posebnih pogojev, ki so določeni v členu 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Splošno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov delavcev predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V okviru delovnega razmerja najpogosteje pride do situacije, ko delodajalec pridobiva in drugače obdeluje delavčeve podatke o začasni zadržanosti od dela za namen obračuna nadomestila plače, za kar ima delodajalec seveda pravno podlago. Delodajalec ima pravno podlago tudi na primer za pridobivanje podatka o razlogu začasne zadržanosti z dela in podatke o režimu gibanja delavca za namen kontrole bolniškega staleža zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pri obeh navedenih primerih pa je delodajalec upravičen zgolj do podatka o razlogu (na primer bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoze bolezni, poškodbe ali podatka o tem, katero zdravilo delavec jemlje. Tako ni dopustno delavca spraševati o konkretnih znakih bolezni in o konkretnih navodilih, ki jih je delavcu dal osebni zdravnik, če ta navodila presegajo informacije o splošnem režimu zdravljenja (predviden čas bolniške odsotnosti, s strani zdravnika določen režim gibanja, podatke, ki so redoma navedeni na bolniškem listu, kot so izolacija, nega, poškodba…), do katerih je delodajalec sicer upravičen. Drugih informacij, ki presegajo informacije o režimu gibanja in informacije na bolniškem listu, pa delodajalec z vidika varstva osebnih podatkov delavca, ni upravičen zahtevati. V skladu s
- členom ZDR-1 mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To se nanaša tudi na predložitev ustreznih podatkov o bolniškem staležu, npr. o predvidenem trajanju in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Z vidika prava varstva osebnih podatkov je relevantno vprašanje spremljanja delavčevih podatkov na družabnih omrežjih s strani delodajalca. IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava podatkov na Facebooku pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v zasebnost in osebnostne pravice iz
- člena Ustave RS, kar sodi v pristojnost sodišč. Nadalje lahko posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. V kolikor so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, lahko posameznik zahteva tudi povrnitev škode. Podatki, ki jih objavimo na družabnih omrežjih, so naši osebni podatki. Njihova uporaba lahko pomeni poseg v našo zasebnost. Ali gre za poseg ali ne, je odvisno tudi od naših nastavitev zasebnosti. Če je naš profil »javen« (in lahko naše fotografije, komentarje in sezname prijateljev vidi vsakdo), potem delavec ne more pričakovati popolne zasebnosti. Če si delodajalec ogleda naše fotografije ali komentarje, je težko trditi, da gre za neupravičen poseg v našo zasebnost, saj bi si jih lahko ogledal kdorkoli. Vpogled in pridobitev fotografij z javnega profila zato praviloma ne pomeni kršitve osebnih podatkov. Kljub temu pa delodajalec naših podatkov ne sme uporabiti za kakršen koli namen (npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov). Položaj je seveda drugačen, kadar ima delavec t. i. zaprti profil. Če bi delodajalec pod krinko izmišljenega profila (ali preko katerega od naših prijateljev) prišel do naših fotografij ali všečkanih strani, bi to lahko predstavljalo kršitev naše zasebnosti. Vendar pa, če smo delodajalca sami (z njegovo pravo identiteto) dodali med svoje prijatelje in mu omogočili dostop do podatkov na našem (sicer zaprtem) profilu, uporaba teh podatkov največkrat ne pomeni kršitve zasebnosti. Dobro je vedeti, da lahko npr. na Facebooku osebi omejimo dostop do svojih objav tudi takrat, ko gre za našega prijatelja. Delodajalca lahko torej dodate med prijatelje, vendar mu hkrati omejite dostop do svojih objav. Na ta način bo videl le tisto, kar je označeno kot »javno«. Glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na razlago predpisov iz delovnopravnega področja vam pojasnjujemo, da to ni pristojnost IP in vam predlagamo, da se obrnete na pristojno ministrstvo s tega področja (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), glede vaših pravic iz delovnega razmerja pa na sindikalnega zaupnika pri delodajalcu ali pa da se o vaših pravnih možnostih posvetujete s kvalificiranim pravnim strokovnjakom – odvetnikom. Če si pravnega svetovanja ne morete privoščiti, se obrnite na krajevno pristojno okrožno sodišče za odobritev brezplačne pravne pomoči v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Več o tem, kako so osebni podatki varovani v delovnem razmerju, si lahko preberete tudi v smernicah, ki jih je na to temo pripravil IP in so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/ Pdf/ vodniki/Vodnik_po_varstvu_osebnih_podatkov_za_posameznike.pdf. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Manja Resman Svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026