Policijsko zaprosilo za podatke o IP naslovu spletnih komentatorjev - IPRS

(2004), s katero je bil ta člen tudi dodan v ZKP, ravno pojasniti obveznosti operaterjev javno dosegljivih komunikacijskih omrežij in storitev (stacionarne, mobilne in VoIP telefonije, dostopa do interneta) v okviru kazenskega postopka. Takšno razlago še dodatno potrjuje nedavna sprememba izraza »operater elektronskega komunikacijskega omrežja« v zgolj »operater« v ZKP-K

(2011), kar je v obrazložitvi predloga spet pojasnjeno s prilagoditvijo dikcije člena na takrat ravno prenovljeni ZEKom. Še konkretneje, namen prvega odstavka je v tem, da se zagotovi možnost za zakonito pridobitev podatkov o udeležencih, okoliščinah in dejstvih telekomunikacijskega prometa, kot so številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov telekomunikacijskega prometa in telekomunikacijskih sredstev (torej tudi IP naslov), vrsto, datum, čas in trajanje klica oziroma telekomunikacijske veze in količino prenesenih podatkov, vse na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Namen tretjega člena pa je v tem, da se policiji zagotovi možnost pridobitve podatka o imenu in priimku naročnika ali uporabnika mobilnega telefona, v kolikor ta podatek ni bil objavljen v telefonskem imeniku, oz. podatka o tem, ali je bil telefon v določenem času uporabljan. Te podatke je policija potrebovala za ustrezno formuliranje nadaljnjega zaprosila za sodno odredbo po prvem odstavku. Dalje iz obrazložitve predloga člena izrecno izhaja, da ti podatki ne predstavljajo vsebine ali sporočil v smislu ustavno varovane tajnosti občil. Tretji odstavek torej odkazuje na specifične potrebe prakse v času njegovega sprejema, in posledično ne more biti tolmačen tudi širše oz. za druge potrebe. Še posebej pa ne more biti uporabljan za pridobitev podatkov o IP naslovih uporabnikov, ki so komunicirali na določeni spletni strani, ker gre pri tem prav za podatke o prometu, pravzaprav izsek iz dnevniških ali drugačnih izpisov ponudnika spletnih strani, kar pa je, mutatis mutandis, povsem enakovredno izseku seznama klicev na mobilnem telefonu, za kar je nesporno potrebna sodna odredba. Navsezadnje bi bila za preiskavo dnevnikov tega strežnika, če bi jih policija že zasegla, v skladu z določbami 219.a člena ZKP zagotovo potrebna sodna odredba. Ker je tretji odstavek 149.b člena torej očitno namenjen le pridobivanju podatkov od operaterjev, in še to ne prometnih podatkov, po mnenju Pooblaščenca ponudnik spletne strani na tej podlagi ni dolžan (niti ne sme) policiji posredovati podatkov o IP naslovih svojih uporabnikov. Istočasno pa Pooblaščenec opozarja, da vse to še ne pomeni, da policija, kadar preiskuje kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ni upravičena poseči v komunikacijsko zasebnost uporabnikov spletnih strani. Dejstvo, da za opisano situacijo (še) ne obstaja prav poseben člen ZKP, namreč ne more biti ovira. Prav takšno stališče je v preteklosti že zavzelo Vrhovno sodišče, ki je v sodbi I Ips 46/2011 z dne 06.10.2011 presojalo prav primer pridobivanja podatkov o prometu v času, ko 149.b člena še ni bil vnesen v ZKP. In sicer je glede tega odločilo, da »ukrep pridobivanja podatkov o prenosu v elektronskem komuniciranju (zdaj urejen v 149.b členu ZKP), v času izdaje odredbe sicer ni bil izrecno urejen, vendar ni mogoče reči, da zbiranje podatkov o telefonskih klicih ni bilo dopustno«, konkretneje, da bi se »odločbo o pridobivanju takšnih dokazov moralo izdati na podlagi smiselne uporabe 143. člena ZKP ali v okviru ukrepa po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP oziroma na podlagi neposredne uporabe 37. člena Ustave«. Skratka, podatke lahko policija še vedno pridobi, seveda spoštovaje določbe Ustave in ZKP. Glede teh pogojev Ustava Republike Slovenije v 37. členu določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil (vključno z internetom), ter v drugem odstavku tega člena določa pogoje za poseg v to pravico, med njimi, da je poseg dovoljen zgolj na podlagi sodne odredbe. Tajnost občil pa se v skladu z veljavno sodno prakso razteza ne samo na vsebino komunikacije, ampak tudi na okoliščine in dejstva, povezana s komunikacijo, med drugim tudi, kdo je komuniciral in s kom. Podatek o IP naslovu uporabnikov spletne strani pa pove prav to. Posledično mora policija za pridobitev podatka o tem, kdo so bili štirje posamezniki, ki so preko vaše spletne strani medsebojno komunicirali in pri tem, domnevno, tudi storili očitano kaznivo dejanje, po mnenju Pooblaščenca pridobiti odredbo sodišča. S pozdravi, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026