Pomisleki v zvezi s Pravilnikom o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.03.2009 Številka: 0712-115/2009/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (Pooblaščenec) je
- 2009 prejel vaše stališče glede novega Pravilnika o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 91/08; PČD). Ta določa, da morajo zdravstvene institucije podatke o vseh pacientih, ki čakajo na kakršnokoli preiskavo, sporočati na državni nivo. Gre za popolnoma osebne podatke - ime, priimek in preiskava, na katero je pacient napoten. Opozarjate, da je iz teh podatkov mogoče jasno ugotoviti, kakšno zdravstveno težavo ali bolezen ima nekdo. Podatki so takšne narave, da jih niti zdravnik ne sme zaupati kolegu, če ne gre za proces zdravljenja. S PČD pa je generalno za vse prebivalce določeno, da je treba občutljive zdravstvene podatke sporočati na državni nivo. S tem je kršeno osnovno medicinsko deontološko načelo varovanja zdravstvenih podatkov, ki je zapisano v zakonu. S tem je kršen tudi osnovni postulat zdravniškega dela. Ob uveljavitvi tega pravilnika je zdravniška molčečnost postala farsa. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
- Stalna izmenjava osebnih podatkov pacientov, ki so vpisani v čakalne sezname med izvajalci zdravstvenih storitev in Inštitutom za varovanje zdravja RS, kot jo opredeljuje Pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov je dopustna in skladna: - z ustavnim načelom, da lahko obdelavo osebnih podatkov določa zakon in - z določbami 8, 9.,
- in
- člena ZVOP-1, iz katerih izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če tako določa zakon. Zakon v smislu zgoraj omenjene Ustave RS in ZVOP-1 je v konkretnem primeru Zakon o pacientovih pravicah, ki v
- do
- členu podrobno ureja izmenjavo osebnih podatkov pacientov, ki so uvrščeni na čakalne sezname.
- Dodajamo še, da izmenjava osebnih podatkov pacientov ne velja za zdravstvene storitve, ki jih nudijo izbrani osebni zdravniki splošne medicine ter pediatri. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Ustava RS v drugem odstavku
- člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Podobno določajo tudi 8., 9.,
- in
- člen ZVOP-1, iz katerih izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za področje javnega sektorja se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je pravodajni pristop določanja obdelave osebnih podatkov s podzakonskim aktom (npr. s pravilnikom), nedopusten in v nasprotju z doktrino varstva osebnih podatkov.
- Kaj je podlaga za izmenjavo osebnih podatkov v konkretnem primeru PČD je bil sprejet na podlagi petega odstavka
- člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP) in sicer kot izvedbeni predpis, ki je uredil samo nekatere vidike načina izmenjave (obdelave) osebnih podatkov pacientov. PČD torej izvirno ne ureja obdelave osebnih podatkov, pač pa jo ureja ZPacP v členih od
- do
- Tako so v
- členu urejena osnovna vprašanja čakalnih dob in čakalnih časov, v
- členu je urejena vsebina čakalnih seznamov (natančen nabor 12-ih osebnih podatkov), namen obdelave ter pravice posameznika v zvezi s tem, v
- členu je urejena obveznost (in možnost) izmenjave osebnih podatkov iz
- člena, razen naslova in drugih kontaktnih podatkov pacienta, v
- členu pa sta urejena vzpostavitev in namen nacionalnega čakalnega seznama. S pravno sistemskega vidika ZPacP torej predstavlja ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, zaradi česar je izmenjava določenih (!) osebnih podatkov med izvajalci zdravstvenih storitev in Inštitutom za varovanje zdravja RS (IVZ) dopustna. Še bolj podrobno določena izvedbena oziroma tehnična pravila v zvezi z obravnavano obdelavo osebnih podatkov pacientov je mogoče najti v t.i. metodoloških navodilih, ki jih je prav za ta namen pripravil IVZ.
- O primernosti izmenjave osebnih podatkov in razlogih za uvedbo Skladno z zgornjimi navedbami, lahko vaše pomisleke razumemo kot argument »neprimernosti« ureditve, ne pa kot argument »nezakonitosti« ali »neustavnosti« ureditve. V zvezi z vprašanjem »(ne)primernosti« ureditve je res, da obravnavana izmenjava osebnih podatkov pomeni določeno relativizacijo dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti, vendar je zakonodajalec presodil, da pozitivni učinki vzpostavitve izmenjave osebnih podatkov pacientov odtehtajo njihovo absolutno varstvo. Govorimo torej o potrebnosti izmenjave osebnih podatkov, ki se kaže v sledečem: IVZ bo na podlagi zbranih podatkov izvajalcem zdravstvenih storitev povratno sporočal podatke o pacientih, ki so med čakanjem na izvedbo zdravstvene storitve umrli, podatke o večkratnih vpisih v čakalne sezname za isto storitev (ti namreč niso dopustni) ter podatke o pacientih, ki jim je bila zdravstvena storitev že opravljena - SERVISNA FUNKCIJA; do zbranih podatkov bo lahko dostopal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - FUNKCIJA NADZORA IN FINANCIRANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV; na podlagi zbranih osebnih podatkov bo IVZ vzpostavil nacionalni čakalni seznam, s pomočjo katerega bo mogoče ugotavljati dejanske čakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev - FUNKCIJA UGOTAVLJANJA REALNIH ČAKALNIH DOB; do statističnih podatkov o čakalnih dobah bo dostopalo tudi Ministrstvo za zdravje - FUNKCIJA OBLIKOVANJA ZDRAVSTVENE POLITIKE; vrsta statističnih parametrov, vezanih na čakalne dobe, bo javnosti dostopna prek interneta - FUNKCIJA JAVNE DOSTOPNOSTI STATISTIČNIH PODATKOV O ČAKALNIH DOBAH. Ob vsem navedenem je potrebno še poudariti, da osebni podatki pacientov ne bodo dostopni komurkoli, na primer javnosti, Ministrstvu za zdravje, vsem zaposlenim na IVZ, vsem zaposlenim pri ZZZS in podobno. Ne nazadnje velja še omeniti, da v skladu s prvim odstavkom
- člena ZPacP izvajalci zdravstvenih storitev na primarni ravni niso dolžni sporočati osebnih podatkov pacientov, ki čakajo na zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku splošne medicine in pediatru. Prav tako v prvi fazi projekta verjetno še ne bo vzpostavljena izmenjava osebnih podatkov pacientov, ki čakajo na zdravstvene storitve pri izbranem ginekologu in zobozdravniku. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026