Poslovna skrivnost, intelektualna lastnina in druge izjeme od pravice do dostopa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.03.2022 Številka: 07121-1/2022/331 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem uvodoma opisujete pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov, nato pa pojasnjujete, da imate v vaši družbi veljaven Pravilnik o poslovni skrivnosti, ki med poslovne skrivnosti šteje med drugim tudi zapisnike nadzora rudarske inšpekcije ter dokumentacijo v zvezi z nezgodo (prijava pisne izjave, zapisniki), ipd. V primeru nezgod na delovnih mestih se namreč opravi interna raziskava vsake posamezne nezgode, na podlagi ugotovitev pa se pripravi tudi zapisnik nezgode. Analize škodnih dogodkov vsebujejo različne osebne podatke več oseb, hkrati pa gre za strokovna mnenja in intelektualno lastnino družbe. Sami menite, da v določenih primerih, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic drugih in varstva podatkov (poslovna skrivnost, intelektualna lastnina), posameznik določenih osebnih podatkov ne more pridobiti. Zato vas zanima naše mnenje, ali je delavec upravičen, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, tudi v zvezi z internimi raziskavami. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Posameznik ima tako skladno s prvim odstavkom
- člena pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in med drugim naslednje informacije: namen obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; informacije o virih idr. Omejitev od pravice do dostopa je opredeljena v členu 15
(4)Splošne uredbe, ki določa, da pravica do pridobitve kopije iz odstavka 3 ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih. Smernice Evropskega odbora o varstvu podatkov št. 01/2022 o pravicah posameznika – Pravica do dostopa (v javnem posvetovanju)[1] pojasnjujejo, da je treba izjemo iz člena 15
(4)razumeti na način, da se ne razteza le na pridobivanje kopij, temveč tudi na druge modalitete dostopa do osebnih podatkov, na primer vpogled. Uvodna določba Splošne uredbe
(63)pojasnjuje, da pravica do dostopa do lastnih osebnih podatkov ne bi smela negativno vplivati na pravice ali svoboščine drugih, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali intelektualno lastnino, ter predvsem na avtorske pravice, ki ščitijo programsko opremo. Pri tem pa omenjene Smernice EDPB št. 01/2022 navajajo, da ekonomski interesi družbe (v kolikor ne gre za varovane pravice, kot so poslovne skrivnosti in intelektualna lastnina) ne morejo biti razlog za zavrnitev pravice do dostopa. Upoštevati je treba tudi omejitve, ki jih opredeljuje
- člen Splošne uredbe, ki določa, da lahko pravo Unije ali pravo države članice z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz
- do
- in
- člena (torej tudi pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov iz
- člena), če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje določenih interesov, kot so državna varnost, obramba, interesi, povezani na področju kazenskega prava, neodvisnosti sodstva, varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih ter uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov. Za takšno omejitev mora biti torej sprejet zakonodajni akt, ki mora ustrezati vsem pogojem iz člena
- Splošne uredbe. Skladno s tretjim odstavkom
- člena Splošne uredbe upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Četrti odstavek
- člena pa določa, da če upravljavec ne ukrepa na zahtevo posameznika upravljavec takega posameznika brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve, obvesti o razlogih za neukrepanje ter o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev. To pomeni, da morate o zahtevi posameznega delavca za dostop do osebnih podatkov odločiti in zahtevi bodisi ugoditi bodisi jo zavrniti, pri čemer morate v primeru zavrnjene zahteve to odločitev sporočiti prosilcu in ga obvestiti o razlogih za zavrnitev. Pri tem pa poudarjamo, da je treba v primeru izjem preučiti, ali je mogoče zahtevi delno ugoditi, le v delu pa jo zaradi izjem ali omejitev zavrniti (tako imenovani »delni dostop«). Tako tudi uvodna določba Splošne uredbe
(63)navaja, da morebitne izjeme od dostopa do lastnih osebnih podatkov ne bi smele povzročiti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne dostop do vseh informacij. IP lahko v nezavezujočem mnenju poda le okvirne, splošne napotke za odločanje v konkretnih primerih, kot smo to storili v zgornjih odstavkih. IP je namreč pritožbeni organ, ki v primeru zavrnitve pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkih odloča o pravilnosti odločitve upravljavcev. To pomeni, da se v mnenju ne smemo izreči o zadevah, o katerih bi lahko odločali v morebitnem pritožbenem postopku, saj bi s tem prejudicirali našo odločitev. Tako vam torej ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane izjeme in ali lahko zavrnete pravico do dostopa ali ne; o tem morate odločiti sami. V primeru zavrnitve morate posameznega delavca obvestiti o razlogih za vašo (delno) zavrnilno odločitev in ga napotiti na pravico do pritožbe pri IP oziroma možnost uporabe pravnih sredstev. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026