← Slovenija

Posnetki klica na 113 - IPRS

Posnetki klica na 113 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.03.2021 Številka: 07121-1/2021/509 Kategorije:Policijski postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Policijski postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede roka hrambe posnetka klica na interventno številko 113 in pridobitve posnetka klica s strani odvetnika. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP uvodoma nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v
  8. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s
  9. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v
  10. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. V tretjem odstavku
  11. člena ZNPPol nadalje določa, da sme policija snemati in rekonstruirati tiste elektronske komunikacije v svojem informacijsko-telekomunikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. IP nadalje pojasnjuje, da zakonsko pravno podlago za snemanje klicev v sili predstavlja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1; Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17), ki v
  12. členu vsebuje določbe o zaupnosti komunikacij. V skladu z devetim odstavkom navedenega člena je snemanje vsebine komunikacij dovoljeno v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Poleg tega ZEKom-1 v četrtem odstavku
  13. člena izrecno določa, da morajo operaterji javnih komunikacijskih omrežij ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava (v konkretnem primeru torej policiji), takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Operater posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. IP na podlagi navedenega pojasnjuje, da je torej pravna podlaga tako za snemanje pogovorov v primeru klicev v sili kot tudi za pridobivanje podatka o številki in lokaciji kličočega podana v ZEKom-1 in ZNPPol. Namen obdelave prometnih podatkov ter snemanja klicev preko telefonske številko 113, govornih radijskih komunikacij v informacijsko-telekomunikacijskem sistemu policije in vsebine drugih komunikacij določa Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Uradni list RS, št. 84/13; v nadaljevanju: pravilnik). V skladu z drugim odstavkom
  14. člena pravilnika se namreč navedeni podatki in posnetki uporabljajo za identificiranje, registriranje in reševanje klicev v sili, ki jih prejme policija, ter da se policiji, organom, pristojnim za nadzor nad njenim delovanjem, in drugim organom, pooblaščenim z zakonom, omogoči rekonstrukcija ter preverjanje zakonitosti in strokovnosti postopkov in ukrepov, ki jih je v zvezi s posamezno nalogo izvedla policija. Posledično se torej tako zbrani posnetki in podatki lahko obdelujejo le za navedene namene. Prvi odstavek
  15. člena pravilnika med drugim določa, da policija snema vse klice preko telefonske številke 113 in vse govorne komunikacije v radijskih omrežjih informacijsko - telekomunikacijskega sistema policije (ITSP). Navedene komunikacije se snemajo na snemalne naprave, katerih namestitev in uporabo določi generalni direktor policije ali oseba, ki jo pooblasti. Tehnična izvedba in namestitev snemalnih naprav mora omogočati neprekinjeno snemanje priključenih komunikacij. V skladu z drugim odstavkom
  16. člena pravilnika se posnetki hranijo eno leto, nato se izbrišejo. V
  17. členu pravilnika je določeno, da lahko notranja organizacijska enota policije, pristojna za zaščito podatkov, izpiše shranjene prometne podatke iz
  18. člena tega pravilnika ali izdela kopijo posnetka govorne komunikacije, elektronskega sporočila oziroma uporabe internetnih storitev, kadar je treba zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije rekonstruirati ali preveriti postopke in ukrepe, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija. Kopija posnetka govorne komunikacije se torej lahko izdela le za navedene namene. V vašem zaprosilu za mnenje na navajate, ali bi preko odvetnika želeli pridobiti posnetek svojega klica ali posnetek klica tretje osebe. Glede pridobivanja s strani odvetnika IP tako splošno pojasnjuje, da določba
  19. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19) v prvem odstavku sicer določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej stranka ne more pooblastiti odvetnika zgolj za (splošno) pridobivanje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb. Ob tem pa IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. Odvetnik mora torej v svoji zahtevi za posredovanje podatkov izkazati, da posamezne odvetniške storitve brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti. IP pa ob tem posebej poudarja, da vprašanje pridobitve posnetka klica tretje osebe v marsičem presega zgolj vidike varovanja osebnih podatkov. Gre namreč za širše vprašanje posegov v komunikacijsko zasebnost posameznikov (
  20. in
  21. člen Ustave RS), katerih varstvo je v Sloveniji zagotovljeno v kazenskem pravu v okviru določb o kršitvi tajnosti občil
  22. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 - UPB, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20) oziroma v civilnem pravu v okviru določb o zahtevi za prenehanje kršitve osebnostnih pravic
  23. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 - odl. US, 20/18 - OROZ631) in pripadajočih določb o odškodninski odgovornosti za takšen poseg. V drugem odstavku 37.člena Ustave RS je določeno, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Prekomerni poseg v upravičeno pričakovano zasebnost posameznikov tako lahko potencialno izpostavi tudi vprašanje odškodninske oziroma kazenske odgovornosti. Ob tem IP poudarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  24. člen Ustave RS, ne pa tudi za posege v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
  25. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima, kot rečeno, lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. IP sklepno pojasnjuje tudi, da zvočni posnetek telefonskega pogovora predstavlja osebni podatek posameznika. Posameznik na zvočnem posnetku (klicatelj) ima skladno s členom 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in vse informacije iz navedenega člena uredbe. To pomeni, da mu mora upravljavec omogočiti prepis ali kopiranje podatkov oziroma zvočnega posnetka. IP v zvezi z uveljavljanjem pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki poudarja, da posameznik ni upravičeni pridobiti tistega dela posnetka telefonskega pogovora, ki ne predstavlja njegovih osebnih podatkov. V kolikor bi bili vi torej klicatelj v konkretnem primeru, bi lahko uveljavljali navedeno pravico. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.