← Slovenija

Posredno pridobljeni podatki - IPRS

Posredno pridobljeni podatki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.05.2007 Številka: 0712-451/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: »Ali se podatek, ki ga npr. nekdanja žena sporoči med storitvijo na ___________________ – da se počuti ogrožena s strani svojega nekdanjega moža, lahko šteje kot osebni podatek tega moža, za katerega vas zaprosi nek drug organ (s tem človekom ____________ ni v stiku)?«. Nadalje navajate, da __________ po
  3. členu Zakona o socialnem varstvu zbirajo osebne podatke o posamezniku, med katere spadajo tudi podatki o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Za nekdanjo gospo je ta ogroženost socialna stiska, vendar ________________ v okviru obravnave razpolaga tudi s podatkom, ki se ne nanaša nanjo temveč na drugo osebo - o kateri (glede na to, da to ni njegova socialna stiska) ____________ ne vodi nobene zadeve. Zanima vas, kako postopati s podatki osebe, ki jih ______________ pridobi posredno s strani nekoga drugega.1 UvodnoKer lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pri tem izhajamo iz osnovnih pojasnil in stališč predstavljenih npr. v mnenju št. 0712-83/2006/2 z dne
  7. 2006, ki je, s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih, dostopen tudi na spletni strani Pooblaščenca www.ip-rs.si. Iz omenjenega mnenja, med drugim, načelno izhaja, da osebni podatki ne izgubijo lastnosti osebnih podatkov s tem, ko se nahajajo (dokumentirajo) v »spisu« (oziroma zadevi v smislu Uredbe o upravnem poslovanju), ki se sicer vodi za drugo osebo in ne v »spisu«, ki se vodi za osebo na katero se osebni podatki nanašajo. Oseba na katero se osebni podatki nanašajo, ima zato pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v »spisu« druge osebe. 2 Uporaba določb ZVOP-1 Zaradi nepoznavanja dejanskega stanja Pooblaščenec v konkretnem primeru ni presojal naslednjih vprašanj, od katerih je sicer odvisna aplikacija predpisov s področja varstva osebnih podatkov: - ali izjave nekdanje žene, ki se nanašajo na nekdanjega moža, pomenijo osebne podatke v smislu
  8. člena ZVOP-1, - čigavi osebni podatki so to in - ali so ti osebni podatki del zbirke osebnih podatkov v smislu
  9. člena ZVOP-1.Pooblaščenec namreč dopušča možnost, da v konkretnem in podobnih primerih (ko gre torej za »zadevo« kot zbir dokumentov, v kateri se kot slučajna sestavina pojavljajo izjave, ki se nanašajo na osebe, ki niso stranke ali drugi udeleženci upravnega postopka), ne gre za zbirko osebnih podatkov v smislu
  10. člena ZVOP-1, kar pomeni, da tudi zahteve »upravičenega uporabnika« ne bi mogli obravnavati kot zahteve za posredovanje osebnih podatkov po
  11. členu ZVOP-
  12. Ker domnevamo, da je bila nekdanja žena obravnavana v okviru upravnega postopka in ker v vašem sporočilu pojasnjujete, da se podatki o neki osebi nahajajo v »spisu« (v smislu »zadeve« iz Uredbe o upravnem poslovanju), ki se nanaša na neko drugo osebo, velja, da se ti podatki obdelujejo v okviru zbirke podatkov, pri čemer __________ nastopa kot upravljavec. Pri tem kot zakoniti upravljavec nastopa le, če so pridobljeni podatki dokumentirani v okviru zakonitega izvajanja pristojnosti t.j. če so podatki pomembni za izvedbo posamezne storitve ______________ (potrebni in primerni za dosego namena storitve). V konkretnem primeru je bistveno, da dokumentiranosti in obstoja podatkov o nekdanjem možu oziroma o nekdanji ženi ni mogoče zanikati, čeprav je pojavljanje teh podatkov v zbirki zgolj njena slučajna sestavina. 3 Uporaba procesnih predpisovNeodvisno od nekaterih vprašanj iz
  13. točke, je zahtevo za posredovanje »osebnih podatkov nekdanjega moža« potrebno primarno presojati po pravilih upravnega procesnega prava in drugih procesnih (formalnopravnih) predpisov. Tako
  14. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v prvem odstavku določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Poleg tega ima skladno z drugim odstavkom istega člena enako pravico tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Presoja, ali je pravna korist zadovoljivo izkazana, je v pristojnosti organa, ki z dokumentarnim gradivom razpolaga. Poleg določb ZUP ne gre spregledati obveznosti _______________, ki jih imajo po drugih predpisih in na podlagi katerih so dolžni upravičenim uporabnikom posredovati določene podatke ali dokumente. Tak predpis je npr. Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB; ZPol), ki v prvem odstavku
  15. člena določa: »Če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke.«. Namreč omenjena določba se ne nanaša zgolj na zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, pač pa na kakršne koli zbirke podatkov (poleg tega se ne nanaša zgolj na osebne pač pa tudi na katerekoli druge podatke). Poleg tega je gotovo, da
  16. člen ZPol izkazuje pravno korist v smislu določb
  17. člena ZUP.Podobno kot določbe
  18. člena ZPol, je potrebno razumeti tudi določbe tretjega odstavka
  19. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07; ZS), ki določa: »Upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, so dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke.«.Potrebno je dodati, da npr. Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 34/07-UPB in 40/07; ZDT) v
  20. členu, državnemu tožilstvu ne daje tako široke podlage za pridobivanje (osebnih) podatkov, kot to velja za ZPol in ZS.4 Procesni predpisi tudi kot podlaga v smislu
  21. člena ZVOP-1Pooblaščenec dodaja, da je zgoraj navedene predpise (peti odstavek
  22. člena ZUP,
  23. člen ZPol,
  24. člen ZS in
  25. člen ZDT…) potrebno obravnavati tudi kot pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu prvega odstavka
  26. člena v povezavi z
  27. členom ZVOP-1, seveda pod pogojem, da je obravnavane podatke moč opredeliti kot osebne podatke, ki se vodijo v okviru zbirke osebnih podatkov (gl.
  28. točka). 5 Tehnični vidik posredovanja zahtevanih podatkov_____________ je, ne glede na to ali zahtevo upravičenega uporabnika presojamo po določbah ZVOP-1 ali po procesnih predpisih iz
  29. točke, na obrazloženo zahtevo dolžan posredovati (osebne) podatke, pod pogojem, da:- sistem vodenja zbirk dokumentarnega gradiva omogoča iskanje po kriterijih, ki jih ponuja uporabnik, in da- zahteva uporabnika dosega razumno stopnjo določnosti, kar pomeni, da mora biti dovolj obrazložena, natančna oziroma opredeljena, da lahko _____________ podatke iz zbirk dokumentarnega gradiva pridobi (izloči) brez nesorazmernega napora. Zahteva uporabnika mora torej ponujati dovolj primerno konkretiziranih kriterijev (npr. številka zadeve, osebno ime nekdanje žene …) oziroma njihovih kombinacij, ki z vidika ___________________ omogočajo relativno enostavno določitev (iskanje) vsebine zahtevanih podatkov (določljivost podatkov) in njihove »lokacije« (določljivost relevantne zbirke).6 Posredno pridobljeni podatki Način pridobitve osebnih podatkov nekdanjega moža (t.j. preko nekdanje žene in sicer v postopku, kjer nekdanji mož ne nastopa kot stranka) v ničemer ne vpliva na zgoraj predstavljeno stališče oziroma ne vpliva na režim varstva osebnih podatkov. Veliko število osebnih podatkov pri različnih upravljavcih (zlasti v javnem sektorju) se ne pridobiva neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo (npr. iz drugih zbirk osebnih podatkov), pa jih je kljub temu potrebno obravnavati povsem enako kot neposredno pridobljene osebne podatke. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.