Posredovanja informacij s strani FURS pri urejanju predkupne pravice - IPRS

Posredovanja informacij s strani FURS pri urejanju predkupne pravice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1301 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje ali lahko predkupni upravičenec neke nepremičnine od FURS pridobi informacijo o tem, ali je prodajalec že vložil napoved obrazca za odmero davka na promet nepremičnin, predmet katere je nepremičnina, glede katere ima predkupno pravico in če je, ali je upravičen s strani FURS pridobiti informacijo o tem, kakšna je prodajna cena po tej pogodbi in koliko znaša rok za plačilo kupnine oz. celo pridobiti celotno vsebino prodajne pogodbe, vse to za potrebe postopka uveljavljana svoje predkupne pravice? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje tudi, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne
9. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (
10. odstavek
11. člena Ustave RS za upravne organe,
12. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
13. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Poleg tega bi predmetni zahtevani podatki lahko predstavljali davčno tajnost (in ne samo varstvo osebnih podatkov), kar je področje, ki ne sodi v domet pristojnosti IP. Skladno s prvim odstavkom
14. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), mora namreč davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Z vidika varstva osebnih podatkov, IP poudarja, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov (kamor spada tudi posredovanje informacije o tem ali je konkretna oseba vložila odmero za napoved davka) obstajati ustrezna in zakonita pravna podlaga, skladno s prvim odstavkom
15. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom
16. člena ZVOP-1). Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. IP tako splošno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi FURS, podana v
17. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področni zakon, ki ureja davek na promet nepremičnin je Zakon o davku na promet nepremičnin, ki v
18. člen (napoved davka) določa, da mora davčni zavezanec vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Skladno z
19. členom navedenega zakona imajo v postopku za odmero davka na promet nepremičnin, poleg zavezanca, položaj stranke tudi kupec, najemojemalec ali imetnik stavbne pravice, kadar pogodbeno prevzema obveznost plačila davka na promet nepremičnin. IP ni poznana zakonska podlaga, ki bi določala, da bi lahko predkupni upravičenec neke nepremičnine od FURS (oziroma od upravljavca osebnih podatkov) lahko zahteval podatek o tem, ali je konkretna oseba vložila napoved za odmero davka od prodaje te nepremičnine. Splošno zakonsko podlago za posredovanje/razkritje podatkov upravičeni osebi v smislu člena 6