Posredovanje bančnega izpiska zavodu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.07.2007 Številka: 0712-664/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 16.07.2007, v kateri navajate, da prihajate iz ........ in da ste se, kot mnogi drugi slovenski izobraženci, tudi vi (kljub sedmi stopnji izobrazbe) po končanem študiju znašli na zavodu za socialno delo. Navajate, da po novem zavod zahteva, da prinesete bančne izpiske svojega transakcijskega računa, če želite še naprej ostati prijavljenia. Seveda, ste te izpiske prinesli, čeprav veste, da je to oster vdor v vašo zasebnost. Sprašujete se, če res ne gre drugače, kakor, da \"neka\" socialna delavka s prstom kaže po vaših bančnih izpiskih in pri tem nenehno ponavlja, kaj pa je to, pa to, kdo vam je pa to nakazal, pa tisto, zakaj pa ta znesek.. in tako v nedogled, dokler se ne počutiš kot največji lopov, čeprav si si ta denar zaslužil že mnogo prej. Z delom prek študentskega servisa, prej, dolgo pred tem, ko si se bil primoran prijaviti na zavod za zaposlovanje in dolgo pred tem, ko te je \"socialna\" delavka zviška zasliševala za vsak še tako mizeren evro. Sprašujete se ali smo res postali policijska država, mar bodo sedaj trgovci, najemodajalci, policisti.., skratka vsi imeli vpogled v naše denarnice, da se prepričajo, če smo sposobni plačati to ali ono stvar. Mar je res greh v tej državi, če ti nekdo posodi denar, zato ker si pač nesposoben preživeti s 174 evri na mesec. Mar ta država res nima drugih sredstev, kakor \"socialne \"delavke, ki v pričo tebe drsijo s svojimi prsti čez mizeren drobiž naših bančnih računov, da si manj, da si lopov, da si nič. Komu potem sedma stopnja? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Iz vašega vprašanja ni povsem jasno o katerem organu govorite, ali o Centru za socialno delo ali o Zavodu za zaposlovanje, saj Zavod za socialno delo, ki ga omenjate, ne obstaja. Informacijski pooblaščenec je tako ocenil, da ste mislili na Center za socialno delo, ker omenjate socialne delavke. Če naša predvidevanja niso točna, nam pošljite dopolnjeno vprašanje in natančno navedite organ. Informacijski pooblaščenec je o smiselno podobni zadevi že podal svoje mnenje z dne 14.02.2007, št. 0712-160/2007/2 in si ga lahko ogledate na naši spletni strani www.ip-rs.si, med odločbami in mnenji. Povzetek zgoraj navedenega mnenja: Obravnavano področje ureja Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV). ZSV v
- a členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo le osnove in merila, določeni s tem zakonom.
- člen ZSV določa, da se za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti, določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, med katerimi je tudi zbirka o denarnih socialnih pomočeh. Glede na določbe
- člena le-ta vsebuje naslednje podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika: – ime in priimek, – rojstne podatke, – spol, – enotno matično številko občana, – podatke o državljanstvu, – podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, – podatke o prebivališču, – podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja), – podatke o gospodinjstvu, – podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost), – podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo), – podatke o izobrazbi, – podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti, – podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih, – podatke o premoženju, – podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, – podatke o oprostitvi pri plačilu storitev, – davčno številko, – številko tekočega oziroma drugega računa, – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje. ZSV torej določa vrsto osebnih podatkov, ki jih CSD lahko obdeluje, kar je v skladu z
- členom ZVOP-
- Med njimi so tudi podatki o plačah in drugih prejemkih ter podatki o premoženju, ki jih vsebuje tudi bančni izpisek. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njegove vrednosti, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči, pa v skladu s
- odstavkom
- člena ZSV podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Na podlagi navedenega je Minister za delo, družino in socialne zadeve izdal Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 68/01, 71/01 in 119/05, v nadaljevanju Pravilnik). Ta v zvezi z ugotavljanjem prihrankov in premoženja in njegove vrednosti v
- členu določa, da je upravičenec ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu CSD dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi. Glede na
- odstavek
- člena Pravilnika pa so prihranki denarna sredstva upravičena v tuji ali domači valuti, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, zlasti pa: • denarna sredstva na tekočem, žiro ali drugem računu, • hranilne vloge, • druga denarna sredstva po izjavi stranke. Glede na prvo alinejo
- člena Pravilnika pa se prihranki in njihova vrednost ugotavljajo med drugim tudi iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem, žiro ali drugem računu. V skladu z napisanim Informacijski pooblaščenec meni, da lahko CSD, izhajajoč iz
- odstavka
- člena ZSV ter na podlagi
- člena in prve alineje
- člena Pravilnika za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči (tudi med njenim prejemanjem) oziroma zaradi ugotavljanja prihrankov v ta namen, od upravičenca zahteva obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem ali drugem računu. Upoštevajoč načelo sorazmernosti, opredeljeno v 3.čl. ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, in
- člena Pravilnika, v skladu s katerim je posameznik dolžan pristojnemu CSD sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in o tem predložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, pa Informacijski pooblaščenec meni, da obdelava osebnih podatkov na bančnem izpisku ni ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo. Bančni izpisek namreč poleg stanja prihrankov razkriva tudi druge osebne podatke, med katerimi sta npr. tudi čas in kraj nakupa, iz katerih se da sklepati na posameznikov način življenja, kraje, kjer se je gibal, itd. Ker lahko upravičenec v skladu z
- členom Pravilnika o vrednosti prihrankov predloži dokaze, ki jih pridobi sam, Informacijski pooblaščenec zaključuje, da za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči zadošča obvestilo oziroma potrdilo banke, ki ga upravičenec predloži sam in iz katerega so razvidni le zahtevani finančni podatki (o prihrankih). Nenazadnje pa Informacijski pooblaščenec pripominja, da je možna tudi situacija, ko CSD prav zaradi prejema bančnega potrdila (in ne bančnega izpiska) ne bo dobil popolnega vpogleda v finančno stanje posameznika. Posameznik namreč lahko prejeti denar iz svojega bančnega računa kadarkoli dvigne in po opravljenem dvigu naroči izdelavo potrdila, ki bo seveda izkazovalo bistveno manjše stanje prihrankov na računu (lahko seveda tudi stanje v dovoljeni limit, ki ga banka omogoča svojemu komitentu). Glede na vse navedeno, Informacijski pooblaščenec v izogib situacijam, opisanim v obeh prejšnjih dveh odstavkih, predlaga, da posameznik ob obveščanju CSD obenem poskrbi za to, da se po eni strani ne razkriva njegovih osebnih podatkov prekomerno, po drugi strani pa pristojnemu organu vseeno omogoči seznanitev z obstojem in vrednostjo njegovih prihrankov in premoženja. Slednje se lahko doseže npr. na način, da se na bančnem izpisku prečrta ime trgovine, kjer je nekdo kupoval ipd. Na opisani način bo namreč zadoščeno tudi načelu sorazmernosti. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026