Posredovanje cenzorskih mnenj odvetnikom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.02.2009 Številka: 0712-61/2009/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, kakšno je naše stališče glede posredovanja cenzorskih mnenj, na podlagi katerih zavarovalnice določijo višino odškodnine in strankam oz. zavarovancem ponudijo poravnalno ponudbo. V nadaljevanju dopisa pojasnjujete, da pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov v imenu stranke posredujete zavarovalnici celotno medicinsko dokumentacijo, ki jo pregleda njihov cenzor. Zavarovalnica na podlagi cenzorskega mnenja njihovega zdravnika, v katerem ta opredeli telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, strah, itd. določi višino nepremoženjske škode ter jo ponudi zavarovancu oz. vaši stranki v podpis s poravnalno ponudbo. Težava nastane, ker z njihovim cenzorskim mnenjem ne razpolagate in tako ne veste, kaj vključuje ponujeni znesek, kar je še posebej pomembno, če v bodoče nastane t.i. bodoča škoda na zdravju oškodovanca in ob sklenitvi poravnave v višino odškodnine še ni vključena. Sami ste tako v odvetniški pisarni že večkrat zahtevali cenzorsko mnenje (da boste vedeli, kaj podpisujete), vendar je zavarovalnica vašo zahtevo zavrnila in pri tem pojasnila, da lahko zavarovanec pride cenzorsko mnenje k njim prebrat in prepisat, ne pa fotokopirat. Zanima vas, ali je takšno ravnanje zavarovalnice dopustno, glede na to, da gre v bistvu za osebni podatek vaše stranke oz. njihovega zavarovanca? Ali je dopustno, da vam ne pošljejo kopije cenzorskega mnenja (seveda proti poštenemu plačilu) in vpogled (ne pa tudi fotokopiranje) pogojujejo s fizičnim obiskom vaše stranke? Poleg tega vas moti tudi to, da zavarovalnice na svojih spletnih straneh nimajo objavljenih svojih splošnih pogojev, kar otežuje vaše delo, pa tudi seznanjenost zavarovancev, ki jim ta pravila niso dostopna na internetu. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Določba
- člena ZVOP-1-UPB1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov zasebnem sektorju, pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, ali z obstojem osebne privolitve posameznika. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v mnenju zdravnika cenzorja, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov uporablja tudi
- člen ZVOP-1-UPB1, ki na podoben način kot prvi odstavek
- člena ZVOP-1-UPB1 dopušča obdelavo osebnih podatkov, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
- točka
- člena ZVOP-1-UPB1). V konkretnem primeru Pooblaščencu ni znana nobena pravna podlaga, ki bi izrecno urejala pravico odvetnika, da pridobi fotokopijo cenzorskega mnenja, s katerim razpolaga zavarovalnica, ki je stranki odvetnika ponudila poravnalno ponudbo. Sama osebna privolitev, ki jo predvidevata prvi odstavek
- člena ZVOP-1-UPB1 in
- člen ZVOP-1-UPB1, in ki bi jo posameznik podal odvetniku za to, da slednji od zavarovalnice zahteva osebne podatke (npr. cenzorsko mnenje), ki jih potrebuje za potrebe opravljanja odvetniškega poklica v konkretnem primeru, ne zavezuje zavarovalnice k posredovanju tega mnenja. Pri tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da zavarovalni posli predstavljajo obligacijska razmerja in zato stranki medsebojno razmerje prosto urejata, pri čemer prosto uredita tudi postopek določanja višine odškodnine. Zato je dolžnost zavarovalnice, da odvetniku zavarovanca posreduje mnenje zdravnika cenzorja, lahko opredeljena z vsebino posamičnega pogodbenega razmerja med zavarovancem, ki ga odvetnik zastopa, in zavarovalnico, ki razpolaga s tem mnenjem. Ker iz vašega dopisa ni razvidno, kako je to razmerje urejeno v primeru, na katerega se nanaša vaše vprašanje, Pooblaščenec v tem delu ne more podati konkretnega odgovora. Če pa bi zavarovanec odvetnika, ki ga zastopa, pooblastil, da v njegovem imenu in na njegov račun od zavarovalnice zahteva seznanitev z njegovimi osebnimi podatki, ki jih vsebuje mnenje zdravnika cenzorja, bi po mnenju Pooblaščenca odvetnik pod določenimi pogoji na podlagi sklicevanja na »pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki« iz
- člena ZVOP-1-UPB1 načeloma lahko pridobil fotokopijo navedenega mnenja. O b ra z l o ž i t e v
- Uvodno Za lažje razumevanje tega neobveznega mnenja uvodoma pojasnjujemo nekatere pojme, kot jih ZVOP-1-UPB1 opredeljuje v
- členu: - osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - občutljivi osebni podatki so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin; - obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
- Splošna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v ZVOP-1-UPB1 ZVOP-1-UPB1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo na podlagi
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v mnenju zdravnika cenzorja, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov uporablja tudi
- člen ZVOP-1-UPB1, ki na podoben način kot prvi odstavek
- člena ZVOP-1-UPB1 dopušča obdelavo osebnih podatkov, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
- točka
- člena ZVOP-1-UPB1). Navedena določba
- člena ZVOP-1-UPB1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru Pooblaščencu ni znana nobena pravna podlaga, ki bi izrecno urejala pravico odvetnika, da pridobi fotokopijo cenzorskega mnenja, s katerim razpolaga zavarovalnica, ki je stranki odvetnika ponudila poravnalno ponudbo. Sama osebna privolitev, ki jo predvidevata prvi odstavek
- člena ZVOP-1-UPB1 in
- člen ZVOP-1-UPB1, in ki bi jo posameznik podal odvetniku za to, da slednji od zavarovalnice zahteva osebne podatke (npr. cenzorsko mnenje), ki jih potrebuje za potrebe opravljanja odvetniškega poklica, pa ne zavezuje zavarovalnice k posredovanju tega mnenja. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da zavarovalni posli sodijo med obligacijska razmerja, temeljna značilnost obligacijskih razmerij pa je, da jih udeleženci prosto urejajo. Tako stranki običajno že ob sklepanju pogodbe o premoženjskem ali življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju določita tudi način izvrševanja te pogodbe, med drugim tudi postopek določanja višine odškodnine in v okviru tega tudi, katere dokumente z osebnimi podatki zavarovanca bo zavarovalnica v tem postopku posredovala zavarovancu oziroma njegovemu zastopniku. Ker iz vašega dopisa ni razvidno, kakšna je vsebina konkretnega pogodbenega razmerja med vašo stranko in zavarovalnico, na katero se nanaša vaše vprašanje, vam Pooblaščenec zgolj na splošno pojasnjuje, da je zaradi opisane narave zavarovalnih poslov dolžnost zavarovalnice, da odvetniku zavarovanca posreduje fotokopije cenzorskega mnenja, ki ga ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, omejena z vsebino konkretnega pogodbenega razmerja, ki je podlaga za določanje višine odškodnine v posamičnem primeru.
- Dopustnost posredovanja cenzorskega mnenja na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Glede na to, da navajate, da je zavarovalnica pojasnila, da lahko zavarovanec osebno prebere in prepiše cenzorsko mnenje, ne sme pa ga fotokopirati, Pooblaščenec opozarja na pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki jo ZVOP-1-UPB1 ureja v
- členu. Pravica obsega med drugim tudi možnost posameznika, da zahteva od upravljavca osebnih podatkov (npr. zavarovalnice) vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Po določbah
- člena ZVOP-1-UPB1 se zahteva iz
- člena tega zakona vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1-UPB1 pa enkrat na mesec. Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. V primeru, da upravljavec seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po
- členu ne omogoči, ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico vložiti pritožbo pri Pooblaščencu po določbi
- člena ZInfP. Za tem pa je, skladno s
- členom ZVOP-1-UPB1, zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Sklicevanje na »pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki« iz
- člena ZVOP-1-UPB1 ni v zvezi z oziroma ne pomeni sklicevanja na »privolitev posameznika v obdelavo osebnih podatkov« iz
- točke tega mnenja. Ne glede na to pa velja, da, se odvetnik pod določenimi pogoji lahko sklicuje tudi na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki stranke, ki jo zastopa. »Privolitveno klavzulo« posameznika oziroma stranke, ki jo odvetnik zastopa, je mogoče tolmačiti kot sklicevanje na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki le v primeru, če je oblikovana v smislu pooblastitve odvetnika, da ta v imenu in na račun posameznika, ki ga odvetnik zastopa, od upravljavca osebnih podatkov zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (npr. posredovanje fotokopij cenzorskega mnenja). V tem primeru torej govorimo o pravno poslovnem zastopanju zavarovanca - ta zgolj pooblasti odvetnika, da namesto njega, kot izvirnega upravičenca do seznanitve, pridobi potrebno cenzorsko mnenje. V takem primeru mora odvetnik zavarovalnici ob svoji zahtevi predložiti ustrezno pooblastilo, s katerim ga zavarovanec, ki ga zastopa, pooblašča, da v njegovem imenu in na njegov račun od zavarovalnice zahteva seznanitev z zavarovančevimi lastnimi osebnimi podatki. Na koncu Pooblaščenec le še pojasnjuje, da je upravljavcu osebnih podatkov (v obravnavanem primeru zavarovalnici), skladno z določbami
- člena ZVOP-1-UPB1, izrecno podana pravica zaračunavanja materialnih stroškov, ki nastanejo pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, in sicer po ceniku, ki je določen v Pravilniku o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/2007).
- Objava splošnih pogojev poslovanja na spletu Glede na to, da v vašem dopisu navajate tudi, da vas moti, da zavarovalnice na svojih spletnih straneh nimajo objavljenih splošnih pogojev poslovanja, vam Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, zgolj pojasnjuje, da se ta del vaših navedb nanaša na razmere na trgu, ki jih je pristojen nadzorovati Tržni inšpektorat Republike Slovenije. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026