← Slovenija

Posredovanje DŠ zastopnika podjetja operaterju - IPRS

Posredovanje DŠ zastopnika podjetja operaterju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.08.2007 Številka: 0712-712/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem navajate, da podjetje.... za prenos telefonske številke vašega podjetja, kot prilogo dokumentacije zahteva osebno davčno številko pooblaščene osebe podjetja. Pri tem navaja, da gre za zahtevo monopolista .... Sprašujete nas, ali je omenjena zahteva podjetja .... v skladu z zakonom. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A, 67/2007; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu s
  6. tč.
  7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu s
  8. tč.
  9. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  10. tč.
  11. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu s
  12. tč.
  13. člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Skladno z
  14. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov za zasebni sektor (kamor spada tudi ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki ga omenjate) je podana v
  15. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Izjemi sta določeni še za osebne podatke posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe in pa za osebne podatke, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Področni zakon v smislu
  16. odst.
  17. čl. ZVOP-1 je Zakon o elektronskih komunikacijah (UL RS, št. 43/2004, 86/2004, 129/06, v nadaljevanju ZEKom), ki v
  18. odst.
  19. čl. določa, da lahko operaterji zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke: - priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko; - dejavnost naročnika na njegovo željo; - naslov naročnika; - naročniško številko; - na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika; - na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb; - davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo. Navedeni osebni podatki, ki jih o svojih naročnikih zbirajo operaterji, pa se lahko v skladu z
  20. odst.
  21. čl. ZEKom uporabljajo le za:
  22. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe;
  23. zaračunavanje storitev;
  24. pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom. Kljub določbi I. odst.
  25. čl. ZVOP-1, v skladu s katero se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo tudi na podlagi posameznikove privolitve, se v primerih, ko obdelavo osebnih podatkov na določenem področju ureja specialni zakon v celoti in popolnoma, osebni podatki ne morejo zbirati zgolj na podlagi posameznikove privolitve. Specialna zakonska ureditev obdelave osebnih podatkov tako pomeni omejitev avtonomije strank na področju, na katerega se nanaša zakon. Namen področnih zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na določenem področju (v obravnavanem primeru na področju elektronskih komunikacij), je namreč ravno v tem, da to področje uredijo na takšen točno določen način, ki naj bi ustrezal specifikam določenega področja. Namen takšnih ureditev je v večini primerov predvsem v tem, da se prepreči nesorazmerna obdelava osebnih podatkov, do katere bi lahko prišlo zaradi močnejšega položaja, ki ga ima upravljavec osebnih podatkov naproti posamezniku, katerega osebni podatki se obdelujejo. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05, uradno prečiščeno besedilo 1; v nadaljevanju ZGD-UPB1) v
  26. odst.
  27. člena določa, da gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Isti člen v nadaljevanju določa, da zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe in da statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. V
  28. členu pa ZGD-UPB1 določa, da gospodarska družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi, pri čemer prokura, skladno s
  29. členom ZGD-UPB1 upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. V skladu s
  30. členom istega zakona mora družba podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05, uradno prečiščeno besedilo 1; v nadaljevanju ZSReg-UPB1) v
  31. členu določa, da je sodni register javna knjiga, da so vanj vpisani podatki javni in, da jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra.
  32. člen ZSReg-UPB1 določa, katere gospodarske družbe so subjekti vpisa v sodni register. V skladu z
  33. tč.
  34. člena istega zakona, se pri vseh subjektih vpisa o osebah pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa, v sodni register vpišejo naslednji podatki: – enotna identifikacijska številka, – priimek in ime, – naslov bivanja, – tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator, ipd.), – meje pooblastil za zastopanje, – datum podelitve pooblastila, – datum prenehanja pooblastila, V skladu z
  35. členom ZSReg-UPB1 ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače. Po objavi vpisa podatkov v sodni register v Uradnem listu Republike Slovenije se v zvezi z osebami pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa v razmerju do tretjih šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja. Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. V zvezi z obravnavanim vprašanjem velja omeniti tudi
  36. odst.
  37. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo. V skladu s povedanim, Informacijski pooblaščenec poudarja, da v vašem primeru želi prenos telefonske številke opraviti vaše podjetje, torej pravna oseba, zato lahko operater na podlagi
  38. odst.
  39. čl. ZEKom od vas zahteva samo podatke o tej pravni osebi, in sicer tiste, ki jih našteva ta določba. Osebne podatke, ki so našteti v tej določbi lahko operater zbira in obdeluje samo v primeru, ko je naročnik fizična oseba. Določba izrecno govori o podatkih o naročniku, zato je ni mogoče razumeti tako, da bi v primeru, ko je naročnik njegovih storitev pravna oseba, operaterju dovoljevala zbirati, v
  40. odst.
  41. čl. ZEKom naštete osebne podatke osebe pooblaščene za zastopanje gospodarske družbe. Pravna oseba pravna dejanja v pravnem prometu opravlja po zastopniku, ki je fizična oseba. Zato za operaterja, ki je v pravnem razmerju s pravno osebo, katere zastopnik ste, podatek o tem ali ste pooblaščeni za zastopanje te pravne osebe predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj je za veljavnost posameznega pravnega dejanja bistveno, da pravno osebo zastopa za to pooblaščena oseba. Operater lahko v ta namen vpogleda v sodni register, kjer najde podatke o osebah pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa oziroma od vas kot zastopnika lahko zahteva tak izpis iz sodnega registra. Podlago za obdelavo teh podatkov ima v
  42. členu ZSReg-UPB1, ki določa, da je sodni register javna knjiga, da so vanj vpisani podatki javni in, da jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra. Poleg tega lahko operater zaradi preverjanja vaše istovetnosti vpogleda v vaš osebni dokument, za kar ima podlago v že omenjenem
  43. odst.
  44. člena ZVOP-1, ki ureja preverjanje točnosti osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec ob tem poudarja, da lahko operater na podlagi te določbe v osebni dokument zgolj vpogleda z namenom preverjanja istovetnosti zastopnika pravne osebe, ne sme pa operater z osebnega dokumenta osebnih podatkov prepisovati ali celo napraviti ali zahtevati fotokopijo osebnega dokumenta. Na podlagi povedanega Informacijski pooblaščenec zaključuje, da lahko operater o osebah pooblaščenih za zastopanje določene pravne osebe obdeluje le tiste osebne podatke, ki so vpisani v sodni register, na podlagi
  45. tč.
  46. člena ZSReg-UPB1, saj so taki podatki po izrecni določbi
  47. člena ZSReg-UPB1 javni. Poleg tega lahko zaradi identifikacije zastopnika vpogleda tudi v njegov osebni dokument, pri čemer je strogo omejen zgolj na vpogled. Iz povedanega sledi, da operater nima pravne podlage, da od vas kot zastopnika podjetja zahteva vašo osebno davčno številko, saj gre za osebni podatek, ki ni vpisan v sodni register. Informacijski pooblaščenec dodaja, da glede na zgoraj opisani namen
  48. čl. ZEKom, operater ne sme zbirati in drugače obdelovati davčne številke zastopnika pravne osebe niti v primeru, če ta v tako obdelavo privoli. Da gre pri osebni davčni številki zastopnika pravne osebe za osebni podatek, ki nikakor ni potreben za prenos telefonske številke pravne osebe, izhaja tudi iz obrazca »Zahteve za prenos naročniške številke k drugemu operaterju«, ki je kot priloga sestavni del Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah splošnega akta o prenosljivosti številk (Uradni list RS, št. 16/2007), ki ga je na podlagi
  49. odts.
  50. člena ZEKom izdal direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS. V omenjeni obrazec je namreč poleg podatkov o naročniku, v primeru, da je naročnik pravna oseba, potrebno vpisati še ime in priimek zastopnika pravne osebe in/ali ime in priimek pooblaščene osebe. Obrazec našteva tudi priloge, ki jih morajo priložiti naročniki-pravne osebe, in sicer: - kopijo izpisa iz sodnega registra, ki ni starejša od 3 mesecev ali tiskan izpis iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AJPES - predložitev osebnega dokumenta zastopnika oz. pooblaščenca pravne osebe na vpogled za potrebe identifikacije, morebitno pooblastilo osebe za zastopanje pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec vam, glede na povedano svetuje, da se kot zastopnik pravne osebe pri posredovanju vaših osebnih podatkov operaterju omejite na podatke določene v obrazcu »Zahteve za prenos naročniške številke k drugemu operaterju« iz Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah splošnega akta o prenosljivosti številk. V primeru, da bi operater vašo zahtevo zavrnil zaradi neposredovanja vaše davčne številke, pa nam to sporočite, da bo državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov začel postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-
  51. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.