Posredovanje fotokopij notarskih zapisov davčni inšpekciji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2009 Številka: 0712-85/2009/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZN) v
- členu določa, da mora notar varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju. Po
- členu istega zakona je preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku. Notarji so prejeli zahteve davčnega urada, ki na podlagi
- člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) zahteva, da mu notarji omogočijo vpogled v notarske spise ter predložijo fotokopije notarskih zapisov posojilnih pogodb vključno z računi za opravljene notarske storitve. Na nas se obračate s prošnjo za mnenje, ki se nanaša na zahteve davčne inšpekcije za predložitev podatkov oziroma dostavo fotokopij notarskih listin. Sprašujete nas, ali je potrebno pogoje za upravičenost oz. dopustnost izročitve fotokopij notarskih zapisov davčnim organom presojati po prvem odstavku
- člena ZN, ki je specialni predpis v razmerju do ZDavP-
- Davčni organ opozarja na kazenske določbe področnih predpisov, če kateri od njegovih zahtev ne bo ugodeno. Notar, ki ravna zoper prvi odstavek
- člena ZN, pa je za takšno ravnanje tudi odgovoren. Navajate še, da podobne zahteve postavljajo tudi drugi organi, npr. tržna inšpekcija, zato bi želeli tudi odgovor, kako ravnati v takih primerih. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je treba vsako, tudi zakonsko, pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1-UPB1 tolmačiti glede na konkreten primer in v skladu z načelom sorazmernosti (
- člen ZVOP-1-UPB1), ki ga mora seveda spoštovati tudi vsak davčni inšpektor. To pomeni, da slednji lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebuje za to, da bo postopek lahko vodil, pri čemer ga to načelo zavezuje ves čas, ko postopek teče. V konkretnem primeru to pomeni, da lahko notar na podlagi ustrezno obrazložene zahteve davčnega inšpektorja v fotokopiji notarskega zapisa posreduje le tiste osebne podatke, ki so primerni in potrebni za uspešno izvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka, preostale podatke, ki se nahajajo na posredovani dokumentaciji, pa lahko prekrije. Glede na to, da v dopisu navajate, da podobne zahteve za posredovanje dokumentov postavljajo tudi drugi organi (na primer tržna inšpekcija) in da bi želeli tudi odgovor, kako ravnati v takih primerih, Pooblaščenec pojasnjuje, ste kot upravljavec osebnih podatkov inšpektorju na njegovo zahtevo dolžni posredovati fotokopije notarskih zapisov z osebnimi podatki strank, če je ta dokumentacija potrebna za opravljanje konkretnega inšpekcijskega nadzora, skladno s posamično področno zakonodajo, določbami ZIN-UPB1 in ob upoštevanju načela sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1-UPB
- O b ra z l o ž i t e v:
- Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
- členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
- členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 v zvezi z
- členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDS-1-UPB2) sodi tudi davčna uprava, je nadalje določena v prvem odstavku
- člena ZVOP-1-UPB
- Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
- člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
- Pravne podlage v konkretnem primeru ZVOP-1-UPB1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področna zakona v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1-UPB1 v konkretnem primeru predstavljata ZDavP-2 in ZDS-1-UPB
- Pooblaščenec na tem mestu zgolj pripominja, da navedba v vašem dopisu, iz katere izhaja, da je ZN specialni predpis v razmerju do ZDavP-2, ni pravilna. ZN namreč ne vsebuje izrecnih določb, ki se nanašajo na opravljanje nalog davčne službe, temveč v prvem odstavku
- člena zgolj na splošno ureja dolžnost notarja, da kot tajnost varuje podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Drugi odstavek
- člena ZN pa določa, da predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prvega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu (torej tudi davčnemu uradu, op. Pooblaščenec). Zato se, skladno z drugim odstavkom
- člena ZN, po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanje o dolžnosti notarja, da kot tajnost varuje določene podatke v okviru davčnega inšpiciranja uporabljajo določbe ZDavP-2 in ZDS-1-UPB2, ki urejata opravljanje nalog davčne službe. Pooblaščenec pojasnjuje še, da prvi odstavek
- člena ZN, ki ga v vašem dopisu navajate kot specialno določbo v razmerju do ZDavP-2, ureja preiskavo in zaseg dokumentov na podlagi odredbe v preiskavi, izdane v kazenskem postopku. Kot izhaja iz vašega dopisa, zahteva davčnega urada v konkretnem primeru ne temelji na odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku, iz česar izhaja, da
- člen ZN ureja dejansko stanje, ki ni identično dejanskemu stanju, na katerem temelji vaše vprašanje, torej v tem odstavku obravnavani člen ne predstavlja specialnega predpisa v obravnavanem primeru. Pooblaščenec meni, če bi zakonodajalec želel, da
- člen ZN velja tudi inšpekcijski postopek, ki ga izvaja davčna služba, bi to izrecno navedel in na ta način izključil uporabo
- člena za opravljanje nalog upravnega postopka, ki ga vodi davčna služba. Za opravljanje nalog davčne službe, med katere po
- točki prvega odstavka
- člena ZDS-1-UPB2 sodi tudi opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, imajo pooblaščene uradne osebe (davčni inšpektorji), v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z ZDS-1-UPB2, z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Davčna pooblastila inšpektorja so določena v
- členu ZDS-1-UPB
- Inšpektor skladno z navedeno določbo opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku. Pri opravljanju navedenih nalog, med njimi torej tudi nalog davčnega inšpiciranja, ima inšpektor, poleg vseh ostalih taksativno naštetih pravic, v četrtem odstavku
- člena ZDS-1-UPB2, tudi pravico reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente, pri čemer je kot uslužbenec davčne uprave zavezan k molčečnosti oziroma je omejen pri uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi
- člena ZDS-1-UPB2 ne sme uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene. Davčni inšpektor mora kot uslužbenec davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov je med drugim določena tudi v
- členu ZDavP-
- Skladno z navedeno določbo so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2, drugim zakonom ali računovodskim standardom, kot tudi druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžne davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov. Predhodno navedene osebe morajo dati na razpolago tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanimi zakonskimi določbami Pooblaščenec pojasnjuje, da omenjena davčna predpisa dajeta davčnemu inšpektorju zadostno pravno podlago, da od notarja zahteva fotokopije notarskih zapisov. Davčni inšpektor ima za celovit nadzor podlago v zakonu že zaradi izvrševanja javnega interesa, ki se v konkretnem primeru kaže kot nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti zavezancev, določenih s predpisi o obdavčenju, konkretneje pa mu za namene davčnega inšpekcijskega nadzora podlago za dostopanje do navedene dokumentacije daje ZDS-1-UPB2, ki sicer v
- členu eksplicitno ne določa, katere podatke v notarskih zapisih lahko davčni inšpektor reproducira, torej tudi fotokopira, vendar je za potrebnost in primernost obdelave zahtevanih osebnih podatkov strank notarjev v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika nalog, ki jih opravlja davčna služba, to pa so med drugim tudi pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, ter s tem v zvezi z vidika morebitnega obstoja nepravilne davčne obveznosti s strani zavezancev za davek. Zato je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev (v konkretnem primeru na primer za pravilno ugotovitev pravilnosti in pravočasnosti izpolnjevanja davčnih obveznosti, ki izvirajo iz sklenitve posojilne pogodbe) dostop do navedene dokumentacije potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. Ne nazadnje gre za podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov oziroma informacije, ki so pri odmeri davka pomembne. Pri tem pa Pooblaščenec poudarja, da bo davčni inšpektor tako pridobljene osebne podatke iz navedene dokumentacije uporabil izključno le za namene davčnega inšpekcijskega nadzora. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je treba vsako, tudi zakonsko, pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1-UPB1 tolmačiti glede na konkreten primer in v skladu z načelom sorazmernosti (
- člen ZVOP-1-UPB1), ki ga mora seveda spoštovati tudi vsak davčni inšpektor. To pomeni, da slednji lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebuje za to, da bo postopek lahko vodil, pri čemer ga to načelo zavezuje ves čas, ko postopek teče. Glede na to, da v
- členu ZDS-1-UPB2 ni eksplicitno določeno, katere podatke v notarskih zapisih lahko davčni inšpektor reproducira, Pooblaščenec opozarja, da ne zadošča zgolj pavšalna navedba določb ZDavP-2 in ZDS-1-UPB2 kot pravne podlage, ampak mora davčni inšpektor v svoji zahtevi nedvoumno izkazati, da so konkretni podatki, ki jih zahteva, dejansko potrebni in primerni za izvajanje nalog davčne službe v posamični zadevi in v tem okviru, da je oseba, katere osebni podatek je predmet njegove zahteve, povezana s konkretnim inšpekcijskim postopkom. Predvsem je načelo sorazmernosti izjemnega pomena takrat, ko imajo organi s preiskovalnimi pooblastili zgolj splošno (generalno) pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov v zakonu (…ima pravico pridobiti vse podatke za potrebe postopka, ki ga vodi…). Davčni inšpektor mora torej izkazati, da vodi postopek, v okviru katerega je v skladu z ZDavP-2 in ZDS-1-UPB2 upravičen do določenih osebnih podatkov. Odgovor na vprašanje, na kakšen način to stori, je odvisen od vsakega posameznega primera. Po mnenju Pooblaščenca pa je vsekakor potrebno navesti številko inšpekcijskega spisa oz. druge podatke, da se zagotovi načelu sledljivosti posredovanja osebnih podatkov (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Tisti, ki podatke potrebuje, mora namreč povedati, za kakšen namen jih potrebuje. Na strani notarja, ki tak zahtevek prejme, pa je, da v primeru, če dvomi, da se tak postopek vodi oziroma za kakšen namen se vodi, da od davčnega inšpektorja zahteva, da le-ta zahtevo dopolni na način, da bo iz nje razviden namen, na podlagi katerega je davčni inšpektor upravičen do teh podatkov. Pri tem pa mora notar v skladu z ZVOP-1-UPB1, zlasti z načelom sorazmernosti, posredovati le tiste podatke, ki ustrezajo namenu, ki ga je izkazal davčni inšpektor. V konkretnem primeru to pomeni, da lahko notar na podlagi ustrezno obrazložene zahteve davčnega inšpektorja v fotokopiji notarskega zapisa posreduje le tiste osebne podatke, ki so primerni in potrebni za uspešno izvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka, preostale podatke, ki se nahajajo na posredovani dokumentaciji, pa lahko prekrije. Na koncu Pooblaščenec le še pripominja, da se tudi drugi organi srečujejo s podobnimi zahtevami davčnih uradov, zato je Pooblaščenec o podobnem vprašanju izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti pripravil mnenje, št. 0712-253/2008/2 z dne
- 2008, v katerem je ugotovil, da je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev dostop do medicinske dokumentacije pacientov, čakalnih knjig in podobno, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. Pri posredovanju pa je potrebno spoštovati načelo sorazmernosti.
- Dolžnost posredovanja dokumentacije drugim inšpekcijskim organom Glede na to, da v dopisu navajate, da podobne zahteve za posredovanje dokumentov postavljajo tudi drugi organi in da bi želeli tudi odgovor, kako ravnati v takih primerih, Pooblaščenec pojasnjuje, da so temeljna pravila ravnanja inšpektorjev določena v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIN-UPB1) ter še v nekaterih področnih predpisih. Osnovni namen inšpekcijskega nadzora je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Ravnanje po predpisih je tako v korist družbe kot tudi v korist posameznikom, ki se zanesejo na to, da se bodo fizične in pravne osebe ravnale po predpisih. To je temelj pravne varnosti. Ti predpisi te osebe tudi omejujejo, ali jim nalagajo ravnanja in obveznosti, ki jih težko ali sploh ne izpolnjujejo. Nespoštovanje predpisov pa pooblašča inšpektorja, da sprejme ukrepe, ki naj zagotovijo zakonito stanje. Vzpostavitev zakonitega stanja pa pomeni zaščito javnega interesa. Spoštovanje in izvajanje zakonov je v interesu družbe, torej v javnem interesu, ni pa nujno tudi v interesu posameznika. Zaradi navedenega prihaja do kolizije teh interesov, zato mora biti varovanje javnega interesa v sorazmerju z odstopanji od zakonitega stanja. Javni interes se mora ščititi tako, da se v delovanje fizičnih in pravnih oseb posega le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev spoštovanja predpisov. Navedeni cilji naj bi se na področju inšpekcijskega delovanja dosegli s pomočjo ZIN-UPB1 in v njega vgrajenih instrumentov. Pristojnosti inšpektorjev na splošno določa prvi odstavek
- člena ZIN-UPB1 določa, da ima pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, inšpektor pravico: – pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov; – vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb; – pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko; – zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; – pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; – brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora; – brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev; – brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav; – fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee; – reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente; – zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov; – opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Po določbi drugega odstavka
- člena ZIN-UPB1 pa so dolžne tudi tiste pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z morebitnimi dokazi oziroma drugimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge podatke oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih podatkov najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve. Inšpektor pa mora, skladno s
- členom ZIN-UPB1,varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Na koncu Pooblaščenec še enkrat poudarja, da morajo vsi preiskovalni organi z generalnimi zakonskimi pooblastili še posebej dosledno upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1-UPB1, in sicer na način, kot je opisan v
- točki tega neobveznega mnenja. Navedeno načelo se odraža tudi v določbi prvega odstavka
- člena ZIN-UPB1, ki določa, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026