Posredovanje imenika in predaja elektronske pošte + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.05.2009 Številka: 0712-249/2009/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste ob zaključku svojega delovnega razmerja, podjetju, ki ste ga vodili kot direktor, predali svojo elektronsko pošto, ki ste jo prenesli v poseben arhivski predal, in službeni mobilni telefon. O tem ste naredili tudi primopredajni zapisnik. Ker so vam pri prenosu podatkov na vaš novi mobilni telefon na službenem telefonu pomotoma pobrisali imenik, ste v naslednjih dneh na službeni mobilni telefon ponovno prenesli telefonske številke iz svojega imenika. Kmalu zatem ste od nadzornega sveta prejeli sklep, v katerem vas obtožujejo nedovoljenega prenosa telefonskih številk na vaš zasebni mobilni telefon, saj naj bi bil vaš telefonski imenik last podjetja. V zvezi s tem nas sprašujete: - Ali ste bili ob odhodu iz podjetja dolžni predati elektronsko pošto in imenik službenega telefona delodajalcu? - Ali lahko bivši delodajalec posega v elektronsko pošto, ki mu je bila predana, in pregleduje njeno vsebino po vašem odhodu? Ali kljub predaji le-te za takšen poseg potrebuje vašo privolitev? - Ali sme delodajalec uporabljati telefonske številke, ki ste mu jih skopirali na službeni telefon? - Ali bi morali vi za izdelavo kopije imenika zaprositi za soglasje bivšega delodajalca? Ob navedenih vprašanjih še navajate, da omenjena vsebina z nobenim dokumentom v podjetju bivšega delodajalca ni bila označena kot poslovna skrivnost. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da ste s tem, ko ste delodajalcu ob odhodu predali svojo elektronsko pošto in mu na službeni mobilni telefon prenesli svoje telefonske številke ter o tem sklenili primopredajni zapisnik, bivšemu delodajalcu dali omenjene podatke na razpolago, kar se lahko smatra tudi kot vaša osebna privolitev, da delodajalec vpogleda vanje in jih uporablja za svoje potrebe, ne da bi za to potreboval vašo naknadno privolitev. Prav tako z vidika ZVOP-1 kopiranje številk iz vašega službenega mobilnega telefona na zasebni mobilni telefon ni sporno, saj ste bili v obeh primerih vi upravljavec osebnih podatkov, ki se nahajajo na posameznem aparatu, in za takšno dejanje ne potrebujete soglasja delodajalca, v kolikor vas k temu ne zavezujejo morebitna interna določila iz razmerja med vami in delodajalcem, ki bi prepovedovala takšno ravnanje. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 sistemsko ureja področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila določbe
- člena ZVOP-1 namreč izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Glede dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju
- člen ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na to se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, oziroma, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec poudarja, da obdelava podatkov, ki nastajajo ob uporabi telefona in elektronske pošte s stani zaposlenih, skoraj po pravilu vedno pomeni mešanje več delov pravice do zasebnosti (o tem glej več v mnenjih Informacijskega pooblaščenca v podobnih zadevah, npr. mnenje št. 0712-300/2006/2, z dne 25.10.2006, objavljeno na spletni strani http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov). Zasebnost korespondence posameznika je namreč ustavna kategorija. Ustava Republike Slovenije v
- členu določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil, pri čemer to velja tudi za telefon in elektronsko pošto. S tem v zvezi opozarjamo tudi na določbe
- in
- člena Ustave RS, ki med drugim zagotavljata nedotakljivost človekove zasebnosti in svobodo izražanja misli. Poudariti je potrebno tudi, da se »pravice zasebnosti«, navedene v Ustavi, pogosto povezujejo. Klasičen takšen primer je primer Halford vs. Združeno kraljestvo, ki ga je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Kot so še zapisali avtorji Komentarja slovenske Ustave, predmet varstva
- člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz
- člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave RS. Pooblaščenec meni, da ima delodajalec pravico izvajati arhiviranje službene elektronske pošte zaposlenih, zlasti z namenom varovanja podatkov, ki se na njih nahajajo in bi njihova nepredvidena izguba oziroma uničenje delodajalcu lahko povzročila škodo. Ob izpostavljanju zgoraj navedenih določb ustave in koliziji med interesi delavca in delodajalca, pa je potrebno tehtati med upravičenostjo obeh interesov. Komentar Ustave tako pojasnjuje, da je v takšni situaciji na eni strani prisoten interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo. Na drugi strani pa obstaja interes posameznika (zaposlenega), ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti na delovnem mestu. S tem, ko ste delodajalcu ob odhodu arhivirali svojo elektronsko pošto in o tem sklenili primopredajni zapisnik, ste bivšemu delodajalcu dali svojo elektronsko pošto na razpolago, kar se lahko smatra tudi kot vaša osebna privolitev, da delodajalec vpogleda vanjo in jo uporablja za svoje potrebe. Pooblaščenec ne pozna določil vaše pogodbe o zaposlitvi ali internih pravil podjetja, v katerem ste bili zaposleni, ki bi vas zavezovala k predaji vaših službenih elektronskih sporočil, zato težko presoja o tem, ali ste bili to dolžni storiti. Gotovo pa ste imeli ob dejstvu, da ste elektronsko pošto arhivirali sami, možnost, da ste iz svojega elektronskega predala umaknili sporočila, ki so predmet vaše zasebne komunikacije. Podobno je z imenikom, ki se je nahajal na vašem službenem mobilnem telefonu. Če ste od podjetja prejeli določene službene telefonske številke, je verjetno logično, da te številke ob odhodu predate nazaj, nikakor pa niste bili dolžni bivšemu delodajalcu predati svojega zasebnega telefonskega imenika. V kolikor pa ste to kljub temu storili in predajo potrdili s primopredajnim zapisnikom, bo to podobno kot zgoraj štelo kot vaša privolitev, da sme delodajalec razpolagati z navedenimi podatki. Delodajalec tako še ene posebne privolitve, da sme po vašem odhodu posegati v elektronsko pošto in imenik telefonskega imenika, ki ste mu ju sami predali, ne potrebuje. Glede vašega zadnjega vprašanja, ali bi morali za izdelavo kopije imenika zaprositi za soglasje bivšega delodajalca, pa Pooblaščenec meni, da z vidika ZVOP-1 takšno kopiranje imenika na vaš nov mobilni telefon ni sporno, saj ste z omenjeno zbirko osebnih podatkov (telefonskih številk) razpolagali že do sedaj in v tem oziru ni prišlo do dodatne obdelave osebnih podatkov ali do spremembe upravljavca osebnih podatkov, spremenil se je le nosilec, na katerem so (bili) shranjeni podatki. Drugo vprašanje pa je ali vas k prepovedi uporabe in varovanju tovrstnih podatkov zavezujejo kakšna določila, ki urejajo razmerje med delodajalcem in zaposlenimi v vašem bivšem podjetju – vendar pa presojanje dopustnosti kopiranja podatkov s tega vidika določila ZVOP-1 ne zajemajo in to vprašanje tako presega pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026